Presni cookiji z brusnicami in koščki čokolade

Brez skrbi, nisem padla z Marsa, da bi mislila, da besedna zveza 'zdrava čokolada' ni že tako ali tako dovolj zgovorna in da potrebuje še dodatno reklamo. Ampak vseeno. Nekaj tednov nazaj smo Bormašince dobile vprašanje, če želimo preizkusiti zdravo čokolado. Aaaam, jaaa!!?? Ni potrebno poudarjati, da smo ob prebiranju sporočila imele občutek, da je življenje končno dobilo smisel. Da lahko jemo čokolado, brez da bi se zredile?! Our work here is done!

Piškot sendvič in televizija

Včeraj dopoldne sem se odpeljala v Velenje. VTV nas je povabil, da se udeležimo oddaje Nanovo, v kateri smo se tokrat pogovarjali o bloganju. Poleg mene kot predstavnice bormašinc je bila še Katja iz lepotnega bloga Viva la vida. Voditeljica oddaje pa je Sara, ki naju je sprejela s sproščenim klepetom pred snemanjem. V studiu kasneje tudi zaradi tega pravzaprav ni bilo nič kaj drugače. Zdelo se mi je, da smo bile vse tri precej sproščene in lahko bi se pogovarjale pred kamero še vsaj še enkrat toliko časa kot smo se v resnici. K temu je najbrž pripomoglo tudi dejstvo, da smo bile v studiu same. Režiser je sedel v režiji (sobici ob studiu), nam trem pa so družbo delale zgolj tri kamere, za vsako ena, in velika televizija, na kateri smo videle naš posnetek. Kamor pa nismo smele gledati, ker potem na posnetku zgleda kot da gledamo nekam stran in smo nezainteresirane.

Kot sem rekla, govorile smo o bloganju, kaj natančno pa ... glej oddajo. :P Lahko si jo ogledaš 17., 19. in 27. decembra ter 4. januarja vsakič ob 18.00 na VTV. Tudi če nisi lokalec, si boš oddajo najbrž lahko ogledal_a, saj je z digitalnim signalom dostopna preko večine operaterjev. NA Siolu najdeš VTV na kanalu 671, pri Telemachu je na programu 146, pri T2 na 18, pri Amisu nisem našla, na katerem kanalu je, je pa v shemi, tako da je treba samo malo preklikat med kanali. Oddaja se bo predvajala tudi na nekaterih drugih lokalnih televizijah, vendar ne vem točno katerih. Lepo vabljen_a k ogledu.

Kako mi je bilo? Lušno, veliko bolj sproščeno, kot sem mislila, da bo. Proti koncu oddaje nam je celo zmanjkalo časa, da bi se pogovorile o vsem, kar je bilo v planu in včasih sem se morala prav ugrizniti v jezik, da nisem vskočila še s kakšnim komentarjem ali mnenjem, ki sem se ga spomnila ob Katjinih ali Sarinih besedah.

Ampak pustimo televizijo na strani, čas je za piškote. S prvim receptom vam je postregla že Tina, danes pa so na vrsti moji. Sploh ne vem, kako bi jih poimenovala. V knjigi, iz katere sem pobrala recept so to čokoladne tortice in vsekakor mislim, da je ime čisto pravo, saj je piškot kar 'understatement'. Po tem, ko sem poskusila prvega, sem namreč želela pojesti vse. In vsak dan razmišljam, da jih moram ponovno speči. Za božično darilo bom vsem podarila kar te piškote, si pravim.

Pomlad je tu z zavitki vred!

Pomlad je prišla! In za to se spodobi, da naredimo spomladanske zavitke!

Sladki sadni smuti

Dobile smo nalogo pripravo smutijev, kot je v prejšnjem zapisu povedala Nina. Nisem bila navdušena. Pa ne zato, ker jih ne bi marala. No, do njih gojim podoben odnos kot ga je slikovito opisala Nina, si pa vseeno kdaj doma pripravim kakšnega. Predvsem iz sestavin, ki jih imam doma in navadno ne dodajam neke hude zelenjave, mogoče kdaj kak korenček. Tako da sem bolj od preprostih in sladkastih smutijev, če že. Zato sem si oddahnila, ko se je Bernarda, naša dežurna ljubiteljica smutijev, javila, da lahko spiše recept še namesto katere od nas. Bila sem prva, ki je dvignila virtualno roko in prosila za nadomeščanje v tokratnem izzivu.

No, ja ... pa vseeno pišem tole današnjo objavo. Včeraj sem si seveda za zajtrk pripravila smuti, in kljub temu, da ni bil ravno neka čudovita kombinacija okusov, sem se odločila, da ga poslikam in delim recept z vami. Nekako ne morem iz svoje kože in reči, da ne bom sodelovala v izzivu samo zato, ker nisem izvirna. Pa kaj! Mogoče bo pa kdo malo bolj navdušen nad bolj jedljivim (a manj zdravim/hranljivim?) smutijem. Torej, tukaj je moj sladki smuti s kakijem in ribezom.

Sol v laseh in Sadni kolač

Oni vikend sem po neskončnih enajstih mesecih končno popršutila svojo rit. Za vse, ki jim je izraz približno tako tuj kot definicija logaritma - nastavila sem se soli (morju) in burji (sapici), in, oh, kako je prijalo! Ko bom velika, sem bom preselila v Izolo in se ob dopoldnevih naslajala nad barvami tržnice, ob popoldnevih nad šumenjem valov, zvečer pa se bom poskušala izgubiti med uličicami. Na okenski polici bom gojila sivko in rožmarin in baziliko in timijan, debel maček Čarli pa se bo med kuho motal pod mojimi nogami. Imela bom gugalnik z razgledom na morje in hladilnik, ki ne bo nikoli prazen.

In še preden sem z utopitvijo poskušala doseči, da bi moje truplo za vedno plavalo v mlaki Tržaškega zaliva, smo že zavijali z obvoznice in se izkrcavali v - saj bi rekla 'senci', ampak zato rabiš sonce - sivih stolpnic. Ne pomnim, da bi Ljubljane kdaj gojila tako zlohotno nastrojena čustva, in ne pomnim, da bi kdaj prej prežvekovalcem zavidala njihov izbljuvek in ponoven prežvek. Jaz hočem okus fig nazaj na jezik! No, tale kravji sistem je precej kompliciran, sploh če imaš primanjkljaj želodca ali dveh, zato sem se odločila, da si kaj poletno preprostega raje pričaram v domači kuhinji.

 

Sol v laseh in Sadni kolač

Avtorica: Sanja

  Oni vikend sem po neskončnih enajstih mesecih končno popršutila svojo rit. Za vse, ki jim je izraz približno tako tuj kot definicija logaritma - nastavila sem se soli (morju) in burji (sapici), in, oh, kako je prijalo! Ko bom velika, sem bom preselila v Izolo in se ob dopoldnevih naslajala nad barvami tržnice, ob popoldnevih nad šumenjem valov, zvečer pa se bom poskušala izgubiti med uličicami. Na okenski polici bom gojila sivko in rožmarin in baziliko in timijan, debel maček Čarli pa se bo med kuho motal pod mojimi nogami. Imela bom gugalnik z razgledom na morje in hladilnik, ki ne bo nikoli prazen.

...

  In še preden sem z utopitvijo poskušala doseči, da bi moje truplo za vedno plavalo v mlaki Tržaškega zaliva, smo že zavijali z obvoznice in se izkrcavali v - saj bi rekla 'senci', ampak zato rabiš sonce - sivih stolpnic. Ne pomnim, da bi Ljubljane kdaj gojila tako zlohotno nastrojena čustva, in ne pomnim, da bi kdaj prej prežvekovalcem zavidala njihov izbljuvek in ponoven prežvek. Jaz hočem okus fig nazaj na jezik! No, tale kravji sistem je precej kompliciran, sploh če imaš primanjkljaj želodca ali dveh, zato sem se odločila, da si kaj poletno preprostega raje pričaram v domači kuhinji.

 

  Lani preizkušeni slivov kolač z mandeljni se je zdel kot naročen, dokler nisem ugotovila, da je Dedek obilici domačih sliv namenil drugačno, bolj žlahtno usodo. Temeljit kot vedno je pobral vse do zadnje, tudi talne odpadnike. Skoraj sem že obupala, kot sem v kotu za skladovnico drv, tik nad zemljo, zapazila vijoličen sij in našla točno šest(!) prefirganih pozabljenk. Vključno z odlično kamuflažo in nedotaknjeno pajkovo mrežo. A vidite, a vidite? : )

  Šest sadežev je za uspešno pekovsko misijo premalo, zato sem se odločila za mešanico sadja in sladico, ki se poslavlja od poletja in s široko odrtimi rokami ter zaprtimi jopami glasno pozdravlja jesen. Manjše premoženje sem zapravila za sveže fige, ne tako sveže marelice, gensko spremenjene nektarine ter nekaj čisto povprečnih jabolk in hrušk. Domača sorta se je čisto premalo sončila in je, vsaj zaenkrat, skrajno nejedljiva za vse, ki jim limonin sok ne predstavlja vrhunske slaščice. Slivov kolač sem preimenovala v sadnega in se lotila svojega najljubšega kuhinjskega opravila.

 Striptiz mandeljnov. Cene oreščkov in kar je njim podobnega že tako segajo v višave, moja škrtost pa je včasih le zmagovalka okrutnih bojev z nikoli utrujeno lenobo in me prisili, da sežem po nekaj centov cenejših  mandljih z lupino. Doma jih kakšno minuto pokuham v vreli vodi, da olupek odstopi od jedra, ki ga nato z lahkoto odstraniš. Vse skupaj nekako spominja na pokanje še neodprtih cvetov fuksije. : )

Lupina poskrbi za mandljev rahlo grenak priokus, zaradi katerega je aroma oreščka veliko bolj izrazita. Za potrebe bolj enakomerno obarvanega biskvita sem jih jaz slekla, sicer je pa to bolj stvar okusa. Posušene sem na drobno nasekljala s pomočjo paličnega mešalnika, če ne prenesete medzobnega škrtanja pa priporočam obdelavo z mlinčkom za orehe.

Sledeče količine so primerne za okrogli pekač s premerom 22 cm, vendar tudi v mojem 28 cm ni šlo nič narobe. Plast biskvita je tanjša, kar posledično pomeni krajši čas peke. Zadevo je priporočljivo sestavljati na papirju za peko (lažja postprodukcija), ki ga sama osebno ne maram preveč, zato sem postopek malček zakomplicirala. Pekač sem najprej namastila in pomokala, nato pa iz peki papirja izrezala krog, ki se je ujemal z velikostjo dna. Ko sem ga položila v pekač, sem ga zalila s 50 g stopljenega masla in enakomerno posula z rjavim sladkorjem. No, z obarvanim sladkorjem, ker zdaj že vsi vemo, da to v resnici ni ''tapravi nerafinirani trsni sladkor'', kajne?

Pa da ne bomo dlakocepili, ker je dobesedno vzeto to precej težje kot se sliši, nadaljujmo s pranjem in razkoščičevanjem sadja. Nisem upala tvegati z olupkom fig, zato sem temni del previdno odstranila. S preostalim sadjem sem si dala veliko manj opravka: marelice in slive sem dala na pol, ostalo pa narezala na poljubno velike krhlje in jih tesno razporedila po dnu pekača. V trenutnem navalu navdiha sem sem po sadju razmazala še tri žlice jagodne marmelade.

S kuhinjsko bormašino sem zmešala 175g zmehčanega, vendar nestopljenega masla in 160 g sladkorja. Naslednjič ga bom zagotovo uporabila manj, saj se mi je pri končnem proizvodu zdelo, da je ukradel glavno vlogo okusu sadja. Medtem ko je mašina mešala, sem v drugo posodo presejala 160 g gladke moke in dodala 70 g mletih/nasekljanih mandeljnov. Maslu in sladkorju sem postopoma primešala tri jajca in mešalnik pustila prižgan, dokler se sladkor ni v celoti raztopil. Nato sem s kuhalnico počasi umešala suhe sestavine. Dobila sem precej gosto zmes, ki sem jo previdno in enakomerno porazdelila po mozaičnem sadju. Zapreš v pečico na 180° za približno pol ure (manjši pekač = pečeš dlje), da zlato porumeni, in nato še vročo obrneš na večji servirni krožnik/pladenj. Odstraniš pekač in papir za peko ter počakaš, da se ohladi. Ali pa tudi ne. Ker diši res slastno.

 

 Postreženo s kozarcem mleka in sveže utrgano gladiolo.

Iz naftalina

Ojla.

Malce sem brskala po starem blogu in izbrskala nekaj dobrega. Jesenski dnevi so sicer že v vsem svojem sijaju potrkali na vrata in čedalje več bo hladnejših dni, ko bo prižgana pečica prijetno ogrela dom, dobrote pa želodčke.

Tokrat pa ena klasika, ki nikoli ne manjka na nobeni poroki, vaški veselici ali raznih cerkvenih dogodkih in v resnici sploh ne potrebuje pečice. No, pa saj, v teh dneh je čez dan še prav prijetno toplo. Kokos kroglice in rafaelo.

Kokos kroglice

Sestavine:

• 200 g albert keksov


• 100 g sladkorja


• 100 g čokolade v prahu ali kakava


• 100 g kokosove moke


• 250 g masla/margarine


• 5 žlic ruma

Priprava:

Najlažje je, da v multipraktiku preprosto zmešamo vse setavine. Sicer pa lahko albert kekse zdrobite tudi tako, da jih daste v plastično vrečko in po njej udarjate z valjarjem. Vse sestavine dobro premešamo. Nekaj časa ohlajamo, saj se hladna mase lažje oblikuje v kroglice. Na koncu jih povaljamo še v kokosovi moki in to je vsa umetnost.

Rafaelo kroglice

Sestavine:

• 0,5 l sladke smetane


• 300 g kokosove moke


• 150 g sladkorja v prahu


• 1 vanili sladkor


• mandlji

Priprava:

Vse sestavine (razen madljev) zmešamo in postavimo v hladilnik (lahko tudi zamrzovalnik). Medtem mandlje oluščimo (v primeru, da še niso). To najlažje storimo tako, da jih namočimo v toplo vodo za 15 minut. Maso nato oblikujemo v kroglice ter v vsako vstavimo cel ali pa polovico mandlja. Na koncu jih povaljamo v kokosovi moki.

Iz naftalina

Avtorica: Tina

Ojla.

Malce sem brskala po starem blogu in izbrskala nekaj dobrega. Jesenski dnevi so sicer že v vsem svojem sijaju potrkali na vrata in čedalje več bo hladnejših dni, ko bo prižgana pečica prijetno ogrela dom, dobrote pa želodčke. 

Tokrat pa ena klasika, ki nikoli ne manjka na nobeni poroki, vaški veselici ali raznih cerkvenih dogodkih in v resnici sploh ne potrebuje pečice. No, pa saj, v teh dneh je čez dan še prav prijetno toplo. Kokos kroglice in rafaelo.

Kokos kroglice

Sestavine:

• 200 g albert keksov
• 100 g sladkorja
• 100 g čokolade v prahu ali kakava
• 100 g kokosove moke
• 250 g masla/margarine
• 5 žlic ruma

Priprava:

Najlažje je, da v multipraktiku preprosto zmešamo vse setavine. Sicer pa lahko albert kekse zdrobite tudi tako, da jih daste v plastično vrečko in po njej udarjate z valjarjem. Vse sestavine dobro premešamo. Nekaj časa ohlajamo, saj se hladna mase lažje oblikuje v kroglice. Na koncu jih povaljamo še v kokosovi moki in to je vsa umetnost.

Rafaelo kroglice

Sestavine:

• 0,5 l sladke smetane
• 300 g kokosove moke
• 150 g sladkorja v prahu
• 1 vanili sladkor
• mandlji

Priprava:

Vse sestavine (razen madljev) zmešamo in postavimo v hladilnik (lahko tudi zamrzovalnik). Medtem mandlje oluščimo (v primeru, da še niso). To najlažje storimo tako, da jih namočimo v toplo vodo za 15 minut. Maso nato oblikujemo v kroglice ter v vsako vstavimo cel ali pa polovico mandlja. Na koncu jih povaljamo v kokosovi moki.

Jagode, jogurt, mandlji

Danes sem se odločila, da ne bom jamrala.

Zato lahko kar takoj preidem na recept torte, ki sem si jo spekla za rojstni dan.

A bo slučajno polna luna?

Torta. Z jagodami, mandlji in jogurtom.

Sestavine (za torto premera 26 cm)

• 4 jajca


• 150 gramov sladkorja


• 4 žlice vode


• 150 gramov moke


• 100 gramov mletih mandljev


• 2 žlički pecilnega praška

• jagodni kompot


• 10 gramov želatine v prahu


• 6 žlic vode


• 2 žlici ruma

• 0,5 litra navadnega jogurta


• 0,4 litra sladke smetane


• 14 gramov želatine v prahu


• 8 žlic vode


• 100 gramov sladkorja v prahu

Priprava

Najprej pripravimo biskvit. Ločimo rumenjake in beljake. Beljake s sladkorjem stepemo v sneg, rumenjake pa stepemo z vodo. Nato rumenjake počasi vmešamo k snegu, prav tako počasi in previdno vmešamo tudi mešanico presejane moče, mandljev in pecilnega praška. Biskvit vlijemo na pekač premera 26 cm in ga pečemo dobre pol ure na 150°C. Pečen biskvit ohladimo.

Med tem, ko se biskvit ohlaja, pripravimo jagodni žele. Želatino damo v posodico, dodamo vodo, in počakamo, da nabrekne. Jagode odcedimo iz kompota in jih s paličnim mešalnikom (ali kako drugače) spasiramo. Sok, ki ostane, prihranimo, saj bomo z njim nasočili biskvit. Jagodno mezgo damo v lonec in pristavimo na štedilnik. Dodamo tudi nabreklo želatino. Počasi kuhamo in med stalnim mešanjem zavremo. Odstavimo, vmešamo še rum in pustimo, da se malo ohladi. Vmes večkrat premešamo.

Pripravimo še jogurtov nadev. Zopet zmešamo želatino in vodo in pustimo, da nabrekne. Med tem zmešamo jogurt in sladkor. Sladko smetano stepemo. Ko je želatina nabrekla (po slabih 10 minutah), jo damo na ogenj, da se raztopi (vendar ne sme zavreti!), nato pa jo počasi vmešamo v jogurt. Previdno, da ne nastanejo grudice. Pomaga, če damo dve žlici jogurta najprej v želatino, dobro razmešamo, potem pa vmešamo še v preostali jogurt. Jogurtovo zmes vmešamo v sladko smetano.

Sedaj pričnemo s sestavljanjem torte. Biskvit dvakrat prerežemo. Na krožnik položimo prvo plast in jo vpnemo v tortni obroč. Jagodni sok razredčimo z vodo in dodamo malce ruma. Z njim namočimo prvo plast, nato čez prelijemo jagodni žele. Nanj položimo drugo plast biskvita, ki jo spet nasočimo s sokom. Polovico jogurtove kreme prelijemo čez biskvit in poravnamo. Položimo še tretjo plast, spet nasočimo, in čez torto namažemo preostalo kremo.

Pustimo čez noč, da se dobro prepoji, nato pa dekoriramo po želji.

Jagode, jogurt, mandlji

Avtorica: Tina

Danes sem se odločila, da ne bom jamrala.

Zato lahko kar takoj preidem na recept torte, ki sem si jo spekla za rojstni dan.

A bo slučajno polna luna?

Torta. Z jagodami, mandlji in jogurtom. 

Sestavine (za torto premera 26 cm)

• 4 jajca
• 150 gramov sladkorja
• 4 žlice vode
• 150 gramov moke
• 100 gramov mletih mandljev
• 2 žlički pecilnega praška

• jagodni kompot
• 10 gramov želatine v prahu
• 6 žlic vode
• 2 žlici ruma

• 0,5 litra navadnega jogurta
• 0,4 litra sladke smetane
• 14 gramov želatine v prahu
• 8 žlic vode
• 100 gramov sladkorja v prahu

Priprava

Najprej pripravimo biskvit. Ločimo rumenjake in beljake. Beljake s sladkorjem stepemo v sneg, rumenjake pa stepemo z vodo. Nato rumenjake počasi vmešamo k snegu, prav tako počasi in previdno vmešamo tudi mešanico presejane moče, mandljev in pecilnega praška. Biskvit vlijemo na pekač premera 26 cm in ga pečemo dobre pol ure na 150°C. Pečen biskvit ohladimo.

Med tem, ko se biskvit ohlaja, pripravimo jagodni žele. Želatino damo v posodico, dodamo vodo, in počakamo, da nabrekne. Jagode odcedimo iz kompota in jih s paličnim mešalnikom (ali kako drugače) spasiramo. Sok, ki ostane, prihranimo, saj bomo z njim nasočili biskvit. Jagodno mezgo damo v lonec in pristavimo na štedilnik. Dodamo tudi nabreklo želatino. Počasi kuhamo in med stalnim mešanjem zavremo. Odstavimo, vmešamo še rum in pustimo, da se malo ohladi. Vmes večkrat premešamo. 

Pripravimo še jogurtov nadev. Zopet zmešamo želatino in vodo in pustimo, da nabrekne. Med tem zmešamo jogurt in sladkor. Sladko smetano stepemo. Ko je želatina nabrekla (po slabih 10 minutah), jo damo na ogenj, da se raztopi (vendar ne sme zavreti!), nato pa jo počasi vmešamo v jogurt. Previdno, da ne nastanejo grudice. Pomaga, če damo dve žlici jogurta najprej v želatino, dobro razmešamo, potem pa vmešamo še v preostali jogurt. Jogurtovo zmes vmešamo v sladko smetano.

Sedaj pričnemo s sestavljanjem torte. Biskvit dvakrat prerežemo. Na krožnik položimo prvo plast in jo vpnemo v tortni obroč. Jagodni sok razredčimo z vodo in dodamo malce ruma. Z njim namočimo prvo plast, nato čez prelijemo jagodni žele. Nanj položimo drugo plast biskvita, ki jo spet nasočimo s sokom. Polovico jogurtove kreme prelijemo čez biskvit in poravnamo. Položimo še tretjo plast, spet nasočimo, in čez torto namažemo preostalo kremo.

Pustimo čez noč, da se dobro prepoji, nato pa dekoriramo po želji.