Princeske ...

... ki pa mi bodo hitro pobegnile iz spomina. Eno tako klasično pecivo, ki ga najdemo v popackanem zvezčiču vsake prave gospodinje. Jaz kot precej sistematična oseba imam v glavi en tak mini osebnosti projekt - to je, pripraviti vse tradicionalne slaščice. Kremšnite, doboš torto, saharco, princes krofe, navadne krofe, potico, gibanico, sto tisoč teh raznih peciv obstaja, ki mogoče niti niso najboljše, ampak to je spet odvisno od okusa, so pa precej razpoznavne. No, tudi kremšnite sem nedolgo tega naredila, ampak ker niso bile preveč fotogenične (popravek - jaz sem bila prelena, da bi jih naredila fotogenične), čakajo na ponovitev. Za princeske sem se pa le potrudila.

In ne vem, kaj naj rečem. Paljeno testo ni nekaj meni najljubšega. Ima svoj čar. Ampak tudi profiteroli mi ne gredo v slast. Ne vem. Kakorkoli že, od vsega skupaj me je najbolj impresionirala vanilijeva krema, ki pravzaprav niti ni tako zelo vanilijevega okusa. Sicer je to klasična slaščičarska krema, poznana pod imenom custard ali pa francoskim crème pâtissière. Precej osnovna slačičarska zadeva, uporablja se lahko kot polnilo za pite, torte in druga peciva. Angleška Wikipedia v seznamu sladic, kjer se uporablja, pridno navaja tudi našo kremno rezino. Krema je res okusna, saj jo vsi poznamo, samo malce ji delajo škode tisti praški iz vrečke, ki se samo zmešajo z mlekom in je to kao to. No, pa ni. Tudi puding ni to. Je bolj kremasta, mehka, puhasta, sploh zaradi stepenega beljaka, ki se na koncu vmeša vanjo. Lepo se strdi, lepe strukture je, ni tekoča, ampak vseeno lahka. V prihodnosti imam še namen se malce poigravati s to kremo na takšne in drugačne načine. 

 

Gremo kar lepo k receptu. Aha, že takoj na začetku povem, da sem ga našla na Kulinariki. 

 

Princes krofi oz. princeske

 

 

Sestavine (za 12 velikih)

Krema

• 6 dcl mleka


• 6 žlic sladkorja


• 4 jajca


• 4 - 5 žlic ostre moke


• 1 vanilijev sladkor

Paljeno testo

• 2 dcl vode


• 7,5 dag margarine


• 10 dag gladke moke


• ščepec soli


• 3 jajca

 

• 300 ml sladke smetane

 

Priprava

Najprej se lotimo kreme. Da se bo med tem, ko delamo in pečemo testo, dodobra ohladila in bo tako čas priprave krajši.

Jaz sem naredila takole (na Kulinariki je postopek malce drugačen): mleko sem dala v lonec in ga postavila na štedilnik, da se je pričelo kuhati. Med tem sem ločila rumenjake in beljake. Rumenjakom sem dodala sladkor, moko in vanilijev sladkor ter z ročnim mešalcem na hitro stepla. Ker je zmes precej gosta, sem počasi dodajala 3 žlice že toplega mleka. Po potrebi lahko dodamo še malo mleka, toliko, da je masa kremasta, ne sme pa biti pregosta ali preredka. Med tem, ko čakamo, da mleko zavre, zmes z rumenjaki dobro stepamo. Ko mleko zavre pa zmes vlivamo v vrelo mleko in z metlico dobro mešamo, da ne nastanejo grudice. Na nizkem ognju kuhamo vsaj 10 min, medtem ves čas mešamo, da se krema slučajno ne prime na posodo in prične žgati.

Če imamo kakšnega pomočnika, nam med kuhanjem lahko stepe beljake v trd sneg. Sicer pa to opravimo po tem, ko je krema kuhana. Sneg nato vmešamo v kremo. Kremo lahko pustimo v posodi, v kateri se je kuhala, ali jo preložimo v kakšno bolj plitko in široko posodo, da se bo hitreje strdila. Prekrijemo jo s folijo, da se na kremi med hlajenjem ne maredi "skorjica".

 

Okej in tako se lahko lotimo paljenega testa. Lepo vam priporočam, če se paljenega testa lotevate prvič, nikar ne berite komentarjev, zapisanih pod tem receptom na strani Kulinarike. Nekateri iz tega testa delajo celo znanost, saj verjamem, da zna biti muhasto, ampak lepo sledite navodilom in nič hudega se nima pripetiti. Jaz sem ga doma delala prvič, pa je uspelo povsem super. Gre pa takole - v posodo damo vodo, sol in kuhamo, dokler ne zavre. Potem dodamo maslo oz. margarino in premešamo, da se stopi. Dodamo moko. Dobro mešamo, na srednjem ognju, dokler se iz mase ne naredi cmok, ki lepo odstopa od posode. Potem ugasnemo štedilnik, naredimo en krog okoli hiše ali bloka, da se testo malce ohladi, nato pa zopet na plan privlečemo bor mašino za punce in začnemo z vmešavanjem jajc v testo. Pozor!, testo mora biti mlačno, sicer bodo jajca ob stiku s prevročim testom zakrknila. Najprej dodamo eno jajce in dobro premešamo oz. stepamo, da je jajce povsem vmešano. Šele, ko je jajce povsem vmešano, lahko dodamo naslednjega in tako naprej. Stepeno maso preložimo v dresirno vrečko in na pekač nabrizgamo kupčke. Jaz sem naredila 12 velikih kupov. Naslednjič bom naredila raje 18 malo manjših. Stvar okusa. Poskusite, da bodo približno enakomerni. Če nimate dresirne vrečke, si pomagajte z žlico. 

 

Ko dajemo pekače v pečico, mora le-ta obvezno biti segreta na 200°C, na dno pa postavite posodico z mrzlo vodo. Paljeno testo pečemo slabe pol ure, vmes nikakor ne odpirajte pečice! Jaz sem pekla na ventilacijski, pa je bilo vse ok. Zna pa se zgodit, da manjše kepice paljenega testa odpihne. Tako da tudi  neventilacijska bo super. Proti koncu pečenja lahko temperaturo pečice že zmanjšamo, ko pa so kepice pečene, pečico odpremo na pol in počakamo nekaj časa, da se temperatura uravna. Prehud temperaturni šok namreč lahko povzroči, da kepice padejo dol. 

 

No, potem je stvar precej enostavna. Ko se krofki ohladijo, jih prerežemo, nabrizgamo kremo, čez po želji še malo sladke smetane, pokrijemo z drugo polovico in potresemo s sladkorjem v prahu.

 

 

 

 

Princeske ...

Avtorica: Tina

... ki pa mi bodo hitro pobegnile iz spomina. Eno tako klasično pecivo, ki ga najdemo v popackanem zvezčiču vsake prave gospodinje. Jaz kot precej sistematična oseba imam v glavi en tak mini osebnosti projekt - to je, pripraviti vse tradicionalne slaščice. Kremšnite, doboš torto, saharco, princes krofe, navadne krofe, potico, gibanico, sto tisoč teh raznih peciv obstaja, ki mogoče niti niso najboljše, ampak to je spet odvisno od okusa, so pa precej razpoznavne. No, tudi kremšnite sem nedolgo tega naredila, ampak ker niso bile preveč fotogenične (popravek - jaz sem bila prelena, da bi jih naredila fotogenične), čakajo na ponovitev. Za princeske sem se pa le potrudila. 

In ne vem, kaj naj rečem. Paljeno testo ni nekaj meni najljubšega. Ima svoj čar. Ampak tudi profiteroli mi ne gredo v slast. Ne vem. Kakorkoli že, od vsega skupaj me je najbolj impresionirala vanilijeva krema, ki pravzaprav niti ni tako zelo vanilijevega okusa. Sicer je to klasična slaščičarska krema, poznana pod imenom custard ali pa francoskim crème pâtissière. Precej osnovna slačičarska zadeva, uporablja se lahko kot polnilo za pite, torte in druga peciva. Angleška Wikipedia v seznamu sladic, kjer se uporablja, pridno navaja tudi našo kremno rezino. Krema je res okusna, saj jo vsi poznamo, samo malce ji delajo škode tisti praški iz vrečke, ki se samo zmešajo z mlekom in je to kao to. No, pa ni. Tudi puding ni to. Je bolj kremasta, mehka, puhasta, sploh zaradi stepenega beljaka, ki se na koncu vmeša vanjo. Lepo se strdi, lepe strukture je, ni tekoča, ampak vseeno lahka. V prihodnosti imam še namen se malce poigravati s to kremo na takšne in drugačne načine. 

Gremo kar lepo k receptu. Aha, že takoj na začetku povem, da sem ga našla na Kulinariki. 

Princes krofi oz. princeske

Sestavine (za 12 velikih)

Krema

• 6 dcl mleka
• 6 žlic sladkorja
• 4 jajca
• 4 - 5 žlic ostre moke
• 1 vanilijev sladkor

Paljeno testo

• 2 dcl vode
• 7,5 dag margarine
• 10 dag gladke moke
• ščepec soli
• 3 jajca

• 300 ml sladke smetane

Priprava

Najprej se lotimo kreme. Da se bo med tem, ko delamo in pečemo testo, dodobra ohladila in bo tako čas priprave krajši.

Jaz sem naredila takole (na Kulinariki je postopek malce drugačen): mleko sem dala v lonec in ga postavila na štedilnik, da se je pričelo kuhati. Med tem sem ločila rumenjake in beljake. Rumenjakom sem dodala sladkor, moko in vanilijev sladkor ter z ročnim mešalcem na hitro stepla. Ker je zmes precej gosta, sem počasi dodajala 3 žlice že toplega mleka. Po potrebi lahko dodamo še malo mleka, toliko, da je masa kremasta, ne sme pa biti pregosta ali preredka. Med tem, ko čakamo, da mleko zavre, zmes z rumenjaki dobro stepamo. Ko mleko zavre pa zmes vlivamo v vrelo mleko in z metlico dobro mešamo, da ne nastanejo grudice. Na nizkem ognju kuhamo vsaj 10 min, medtem ves čas mešamo, da se krema slučajno ne prime na posodo in prične žgati.

Če imamo kakšnega pomočnika, nam med kuhanjem lahko stepe beljake v trd sneg. Sicer pa to opravimo po tem, ko je krema kuhana. Sneg nato vmešamo v kremo. Kremo lahko pustimo v posodi, v kateri se je kuhala, ali jo preložimo v kakšno bolj plitko in široko posodo, da se bo hitreje strdila. Prekrijemo jo s folijo, da se na kremi med hlajenjem ne maredi "skorjica".

Okej in tako se lahko lotimo paljenega testa. Lepo vam priporočam, če se paljenega testa lotevate prvič, nikar ne berite komentarjev, zapisanih pod tem receptom na strani Kulinarike. Nekateri iz tega testa delajo celo znanost, saj verjamem, da zna biti muhasto, ampak lepo sledite navodilom in nič hudega se nima pripetiti. Jaz sem ga doma delala prvič, pa je uspelo povsem super. Gre pa takole - v posodo damo vodo, sol in kuhamo, dokler ne zavre. Potem dodamo maslo oz. margarino in premešamo, da se stopi. Dodamo moko. Dobro mešamo, na srednjem ognju, dokler se iz mase ne naredi cmok, ki lepo odstopa od posode. Potem ugasnemo štedilnik, naredimo en krog okoli hiše ali bloka, da se testo malce ohladi, nato pa zopet na plan privlečemo bor mašino za punce in začnemo z vmešavanjem jajc v testo. Pozor!, testo mora biti mlačno, sicer bodo jajca ob stiku s prevročim testom zakrknila. Najprej dodamo eno jajce in dobro premešamo oz. stepamo, da je jajce povsem vmešano. Šele, ko je jajce povsem vmešano, lahko dodamo naslednjega in tako naprej. Stepeno maso preložimo v dresirno vrečko in na pekač nabrizgamo kupčke. Jaz sem naredila 12 velikih kupov. Naslednjič bom naredila raje 18 malo manjših. Stvar okusa. Poskusite, da bodo približno enakomerni. Če nimate dresirne vrečke, si pomagajte z žlico. 

Ko dajemo pekače v pečico, mora le-ta obvezno biti segreta na 200°C, na dno pa postavite posodico z mrzlo vodo. Paljeno testo pečemo slabe pol ure, vmes nikakor ne odpirajte pečice! Jaz sem pekla na ventilacijski, pa je bilo vse ok. Zna pa se zgodit, da manjše kepice paljenega testa odpihne. Tako da tudi  neventilacijska bo super. Proti koncu pečenja lahko temperaturo pečice že zmanjšamo, ko pa so kepice pečene, pečico odpremo na pol in počakamo nekaj časa, da se temperatura uravna. Prehud temperaturni šok namreč lahko povzroči, da kepice padejo dol. 

No, potem je stvar precej enostavna. Ko se krofki ohladijo, jih prerežemo, nabrizgamo kremo, čez po želji še malo sladke smetane, pokrijemo z drugo polovico in potresemo s sladkorjem v prahu.

Čoko mousse strikes again

Receptov za čokoladni mousse je malo morje. Največkrat zvenijo zelo preprosto - stopiš čokolado in jo zmešaš s stepeno sladko smetano. Ampak kaj, ko to seveda ni pravi čokoladni mousse, ampak samo čokolada s stepeno smetano. No, jaz sem pred časom naredila čokoladni mousse po receptu Julie Child, tak pravi, francoski čokoladni mousse. Takrat sem ga nalila v kozarčke in ko se je strdil je bil odlične konsistence in izjemno okusen. Vprašanje pa je bilo, kako to pretvoriti v čokoladni mousse, ki bi ga lahko uporabili kot nadev v torti. Poskusila sem prvič. Torta je stala zunaj na balkonu (takrat je bila še zima) par ur, in ko sem snela obroč, se je vse zlilo v potokih na krožnik in čez rob krožnika. Nič hudega. Vsaka šola nekaj stane in v drugem je torta bolje uspela. Želatina je tista ključna stvar, ki prepreči take nevšečnosti.

Dovolj dolgovezenja, ne bom veliko filozofirala, ker drugega kot to, da je tale recept treba nujno, NUJNO preizkusiti, ne ostane. Ne, resno. Sama spečem kar veliko tort in velikokrat so vse bolj mljah okusa. Pa ne po moji krivdi. Včasih pa se sestavine takole lepo poklopijo in nastane nekaj neverjetnega.

Čokoladna mousse torta z orehovim biskvitom

Sestavine (za torto premera 26 cm)

Biskvit:

• 6 jajc


• 250 g sladkorja


• 130 g mletih orehov


• 120 g moke


• pol zavitka pecilnega praška

Krema:

• 5 jajc


• 100 g masla


• 200 g čokolade


• 150 g sladkorja


• 6 listov želatine


• žlica ruma


• 2 žlici vode

Priprava

Najprej spečemo biskvit. Ne bom se še enkrat ponavljala, zato si postopek priprave biskvita preberite na tej povezavi.

Ohlajen biskvit dvakrat prerežemo, da dobimo tri plasti.

Kremo pripravimo tako, da najprej stopimo čokolado in maslo. Lahko jo stopimo nad soparo ali v mikrovalovki, meni je slednje še ljubše. Jajca ločimo. Beljake z žlico sladkorja stepemo v čvrst sneg, rumenjake pa nad soparo stepamo skupaj s sladkorjem, vodo in rumom, dokler zmes ne naraste in postane povsem kremasta in penasta. Med stepanjem namočimo želatino v mrzli vodi za kakšnih 5 minut, nato jo ožamemo in damo k rumenjakom, ter še vedno nad soparo stepamo, dokler se želatina ne stopi. Rumenjakom nato primešamo stepeno čokolado, nato pa še previdno vmešamo sneg.

(Opomba: če imate po kakšnem slučaju majhna jajca ali pa želite več kreme, lahko brez problema na tej točki vmešate še kakšen deci ali dva stepene sladke smetane. Ni panike.)

Prvi plast biskvita damo na krožnik in jo vpnemo v obroč za torto. Navlažimo jo s pomarančnim sokom in rumom (lahko pa tudi mlekom in rumom ali pa samo sladko vodo ali pa sokom kompota, če se vam valja v kakšnem kozarcu). Prvo plast premažemo s polovico kreme, drugo polovico pa nadevam na drugo plast biskvita, ki smo jo prav tako navlažili s sokom. Na vrh položimo še tretjo plast, navlažimo in postavimo v hladilnik. Najbolje je, če torta počiva čez noč, če pa se "mudi", bo pa tudi kakšne štiri ure povsem dovolj.

Lahko jo premažemo s smetano ali dekoriramo kako drugače. Jaz sem po vrhu nabrizgala kupčke smetane in vse skupaj potresla s kakavom.

In naj samo še enkrat povem, da je tole božansko! Mislim, da si nobena čokoladna torta nikoli več ne zasluži kakršnega koli drugega nadeva, kot samo in edino čokoladni mousse!

Čoko mousse strikes again

Avtorica: Tina

Receptov za čokoladni mousse je malo morje. Največkrat zvenijo zelo preprosto - stopiš čokolado in jo zmešaš s stepeno sladko smetano. Ampak kaj, ko to seveda ni pravi čokoladni mousse, ampak samo čokolada s stepeno smetano. No, jaz sem pred časom naredila čokoladni mousse po receptu Julie Child, tak pravi, francoski čokoladni mousse. Takrat sem ga nalila v kozarčke in ko se je strdil je bil odlične konsistence in izjemno okusen. Vprašanje pa je bilo, kako to pretvoriti v čokoladni mousse, ki bi ga lahko uporabili kot nadev v torti. Poskusila sem prvič. Torta je stala zunaj na balkonu (takrat je bila še zima) par ur, in ko sem snela obroč, se je vse zlilo v potokih na krožnik in čez rob krožnika. Nič hudega. Vsaka šola nekaj stane in v drugem je torta bolje uspela. Želatina je tista ključna stvar, ki prepreči take nevšečnosti. 

Dovolj dolgovezenja, ne bom veliko filozofirala, ker drugega kot to, da je tale recept treba nujno, NUJNO preizkusiti, ne ostane. Ne, resno. Sama spečem kar veliko tort in velikokrat so vse bolj mljah okusa. Pa ne po moji krivdi. Včasih pa se sestavine takole lepo poklopijo in nastane nekaj neverjetnega.

Čokoladna mousse torta z orehovim biskvitom

Sestavine (za torto premera 26 cm)

Biskvit:

• 6 jajc
• 250 g sladkorja
• 130 g mletih orehov
• 120 g moke
• pol zavitka pecilnega praška

Krema:

• 5 jajc
• 100 g masla
• 200 g čokolade
• 150 g sladkorja
• 6 listov želatine
• žlica ruma
• 2 žlici vode

Priprava

Najprej spečemo biskvit. Ne bom se še enkrat ponavljala, zato si postopek priprave biskvita preberite na tej povezavi. 

Ohlajen biskvit dvakrat prerežemo, da dobimo tri plasti.

Kremo pripravimo tako, da najprej stopimo čokolado in maslo. Lahko jo stopimo nad soparo ali v mikrovalovki, meni je slednje še ljubše. Jajca ločimo. Beljake z žlico sladkorja stepemo v čvrst sneg, rumenjake pa nad soparo stepamo skupaj s sladkorjem, vodo in rumom, dokler zmes ne naraste in postane povsem kremasta in penasta. Med stepanjem namočimo želatino v mrzli vodi za kakšnih 5 minut, nato jo ožamemo in damo k rumenjakom, ter še vedno nad soparo stepamo, dokler se želatina ne stopi. Rumenjakom nato primešamo stepeno čokolado, nato pa še previdno vmešamo sneg.

(Opomba: če imate po kakšnem slučaju majhna jajca ali pa želite več kreme, lahko brez problema na tej točki vmešate še kakšen deci ali dva stepene sladke smetane. Ni panike.)

Prvi plast biskvita damo na krožnik in jo vpnemo v obroč za torto. Navlažimo jo s pomarančnim sokom in rumom (lahko pa tudi mlekom in rumom ali pa samo sladko vodo ali pa sokom kompota, če se vam valja v kakšnem kozarcu). Prvo plast premažemo s polovico kreme, drugo polovico pa nadevam na drugo plast biskvita, ki smo jo prav tako navlažili s sokom. Na vrh položimo še tretjo plast, navlažimo in postavimo v hladilnik. Najbolje je, če torta počiva čez noč, če pa se "mudi", bo pa tudi kakšne štiri ure povsem dovolj.

Lahko jo premažemo s smetano ali dekoriramo kako drugače. Jaz sem po vrhu nabrizgala kupčke smetane in vse skupaj potresla s kakavom.

In naj samo še enkrat povem, da je tole božansko! Mislim, da si nobena čokoladna torta nikoli več ne zasluži kakršnega koli drugega nadeva, kot samo in edino čokoladni mousse!

Poroka, torta, šopek

Pa se je začelo. Vse od lanskega leta naprej se v mojem življenju in življenju mojih prijateljev dogajajo precej zanimive in pomembne reči. Same take prelomnice. Zame je bila prelomnica že Španija, poletje je tudi prineslo nekaj sprememb, pa še tri prijateljice so se lani zaročile in posledično bo letos na sporedu kar nekaj porok. Začenši s preteklo soboto. Prav zanimivo je, kako se prijateljica, ki jo poznaš že kar nekaj let, odloči za tako pomembno in veliko odločitev. Ampak glede na to, da bo čez slab mesec na sporedu že nova poroka, potem avgusta pa še ena, je bolje, da se kar navadim.

In tako sem lahko prijetno združila še z malce delovnim ... in bila zadolžena za poročno torto. Tema poroke je bila drevo, le-to je bilo narisano na vabilu, pa na poročni sveči in zato sem ga prenesla tudi na torto ...

In tako sem prvič v življenju (no, skoraj) delala s tičino maso. Sicer nisem največja ljubiteljica te sladke zmesi, ampak včasih je potrebno spregledat osebna načela in zadovoljiti glavne odjemalce. Saj je čisto zabavno delat s tole zadevo, sploh, če imaš ob sebi še fajn pomoč v obliki sošolke s slaščičarske šole, hihi.

Tole je bila torta, namenjena samo ožjim družinskim članom. Taka je bila teorija, khm. Vsem ostalim svatom pa sem spekla cupcakse, slik pa na žalost nimam. V malce bolj svečano naravnani obutvi in obleki sem namreč morala s torto v rokah prikorakat čez celo sobo, tako da prostora za mobitel res ni bilo veliko. Čakam fotografije fotografa in upam, da bom naknadno uspela pokazat, kako je vse skupaj izpadlo.

Sicer pa ... po torti sledi metanje šopka in ... no, uspelo mu je poleteti naravnost pod moje noge. Takle mamo. Ko in če se bom sploh kdaj poročila (vsakič, ko grem na kakšno poroko, mi namreč to, da bi morala sama skozi vse te ceremonije, zasadi tak strah in neprijeten občutek v kosti), si bom pa vsekakor sama pekla torto!

Poroka, torta, šopek

Avtorica: Tina

Pa se je začelo. Vse od lanskega leta naprej se v mojem življenju in življenju mojih prijateljev dogajajo precej zanimive in pomembne reči. Same take prelomnice. Zame je bila prelomnica že Španija, poletje je tudi prineslo nekaj sprememb, pa še tri prijateljice so se lani zaročile in posledično bo letos na sporedu kar nekaj porok. Začenši s preteklo soboto. Prav zanimivo je, kako se prijateljica, ki jo poznaš že kar nekaj let, odloči za tako pomembno in veliko odločitev. Ampak glede na to, da bo čez slab mesec na sporedu že nova poroka, potem avgusta pa še ena, je bolje, da se kar navadim. 

In tako sem lahko prijetno združila še z malce delovnim ... in bila zadolžena za poročno torto. Tema poroke je bila drevo, le-to je bilo narisano na vabilu, pa na poročni sveči in zato sem ga prenesla tudi na torto ...

In tako sem prvič v življenju (no, skoraj) delala s tičino maso. Sicer nisem največja ljubiteljica te sladke zmesi, ampak včasih je potrebno spregledat osebna načela in zadovoljiti glavne odjemalce. Saj je čisto zabavno delat s tole zadevo, sploh, če imaš ob sebi še fajn pomoč v obliki sošolke s slaščičarske šole, hihi.

Tole je bila torta, namenjena samo ožjim družinskim članom. Taka je bila teorija, khm. Vsem ostalim svatom pa sem spekla cupcakse, slik pa na žalost nimam. V malce bolj svečano naravnani obutvi in obleki sem namreč morala s torto v rokah prikorakat čez celo sobo, tako da prostora za mobitel res ni bilo veliko. Čakam fotografije fotografa in upam, da bom naknadno uspela pokazat, kako je vse skupaj izpadlo.

Sicer pa ... po torti sledi metanje šopka in ... no, uspelo mu je poleteti naravnost pod moje noge. Takle mamo. Ko in če se bom sploh kdaj poročila (vsakič, ko grem na kakšno poroko, mi namreč to, da bi morala sama skozi vse te ceremonije, zasadi tak strah in neprijeten občutek v kosti), si bom pa vsekakor sama pekla torto!

Jagode, jagode, jagode

Sezona jagod. No, ja, "sezona". Saj vemo, kdaj jagode dejansko rdeče zažarijo na domačem vrtu. Žal v današnjih časih ljudje pod oznako "sezona jagod" (pa tudi katerega koli drugega sadja) bolj razumemo tisti čas, ko je to sadje v supermarketih dostopno po sprejemljivih cenah. Saj vsi vemo, da je to sadje večinoma brez okusa, polno vode in medlih barv, ampak na vsake toliko časa se pa le da okusiti kakšno res fino, sladko, sočno jagodo. No, če koga zanima, trenutno je v najboljšem sosedu akcija za pol kg jagod samo 89 centov.

Jagode se da prav fino preobrazit v kakšno drugo obliko, ampak o tem malce kasneje.

Kaj je novega ta teden v deževni Ljubljani? Bili so dnevi, ko se je tudi soncu uspelo prikazati. Za vikend pa je ... čeprav sem v četrtek v službi cel dan poslušala, kako bo deževalo samo v noči iz petka na soboto in bo potem že spet lepo sončno, spet eno samo sranje. Ampak pustimo se presenetit. V duhu tega današnjega dopoldanskega dežja in odpljavljenih načrtov o prekopavanju vrta, sem si tako uspela nalakirati nohte. Bring it on, weather!

Eno stvar si že dolgo časa želim tule zapisati, da potem zaključim tole poglavje. Erasmus! Dobra dva meseca sem že doma, odlično se počutim, misli pa mi, zanimivo, precej malokrat odplavajo nazaj v Sevillo. Okej, ja, pogrešam tisti malo bolj lagodni ritem življenja, ampak ko vidim, da je tam vsak dan že 30 stopinj, me prav nič ne mika. Vročine res ne prenašam najbolje. Včasih se sprašujem, kaj počenjajo cimri oz. bivši cimri, kako so moje nemške prijateljice, ampak roko na srce, mislim, da vsi živimo naprej brez kakšnih hudih srčnih lukenj in drugačnih poškodb. Uspešno sem zaključila tudi z vso papirologijo - v Španiji sem uspela opraviti vse predmete, po prihodu nazaj pa so se mi tudi vsi krediti priznali na FDV-ju, tako da sem super srečna, ker ne bom imela še več dela. Erasmus je tako uradno za mano, lepa izkušnja pa ostaja in kakšna fotografija Seville bo zagotovo pristala na stenah mojega novega domovanja.

In že smo pri novi temi. Moj nov dom. Današnja (oz. pretekla) noč je bila čisto zadnja, v kateri sem spala v moji stari sobi. Danes popoldne namreč najnujnejše (posteljo) prestavim eno nadstopje višje. Tudi vrata so v tem trenutku že v postopki montaže, tako da se bom lahko med lulanjem zaprla na varno. To je pa tudi vse, kar človek potrebuje, a ne?

Tako nekako izgleda moje življenje. Faks, služba, stanovanje. In pa seveda, torte. Vsakemu, ki me prosi zanjo, jo z veseljem spečem. A ni fino imeti službe, v kateri človek res uživa?

Na hitro en recept za Jagodno torto z jogurtovim polnilom. Tole zadevo lahko povsem enostavno pripravite tudi kot rezine, samo obliko spremenite.

Sestavine (za torto premera 26 cm)

Za biskvit:

• 3 jajca


• 125 g kristalnega sladkorja


• 125 g moke

Za kremo oz. nadev:

• 800 ml vanilijevega jogurta


• 200 ml sladke smetane


• 3 žlice sladkorja v prahu


• dva zavitka mlete želatine


• jagode


• 400 g otroških savoiardi piškotov


• en zavitek preliva za torte

Priprava

Sama sem podlogo za torto spekla - torej eno plast biskvita iz 3 jajc, sladkorja in moke. Če nimate časa oz. energije in želje po peki biskvita, lahko povsem brez problema biskvit nadomestite s savoiardi piškoti. Biskvit oz. piškote date na krožnik, ga nasočite z mlekom in rumom, nato pa okrog biskvita vpnete obroč, v njega pa polagate piškote, da nastane ograjica.

Na biskvit potem zrežete jagode, količina je povsem odvisna od želja. Jaz sem jih dala toliko, da je bil biskvit prekrit.

Pripravimo kremo. Stepemo smetano, med stepanjem ji vmešamo 3 žlice sladkorja v prahu. Mleto želatino zmešamo z 8 žlic vode in počakamo, da nabrekne. Po desetih minutah jo raztopimo na ognju, počakamo, da se malce ohladi in jo vmešamo v jogurt. Nato jogurtu vmešamo še smetano. S polovico kreme prelijemo jagode. Na prvo plast kreme nato polagamo piškote, ki smo jih namočili v mleku z rumom. Prekrijemo celo površino torte.

Na plast piškotov spet položimo narezane jagode in jih prelijemo s preostalo kremo. Pustimo v hladilniku vsaj 4 ure, da se dobro ohladi in strdi.

Ostane nam le še zaključna dekoracija. Jaz sem na vrh položila samo narezane jagode in jih prelila s prelivom za torto.