Buče v hladilniku, buče v želodcu, buče v kleti, buče na vrtu.

Avtorica: Tina

Buče povsod.

Vsako leto je ista zgodba. Mami v zgodnjepoletni evforiji zaseje cel vrt (letos smo ga še povečali!), v srednjepoletni vročini pobegne na morje, z neštetimi bučami se spopadam pa jaz.

Ni panike. Bučke so ena taka zelenjava, ki se jih da super preobrazit v številne oblike, nekatere so bolj, druge manj njami, ampak na koncu še nič ni romalo v smeti.

Bučkini polpeti. Poletna klasika.

Sestavine

• 1 bučka
• 1 jajce
• 1 manjša čebula
• par strokov česna
• peteršilj
• moka (pšenična, ajdova, pirina, po želji)

Priprava

Smešno mi je sploh pisat sestavine. Ne vem, pri slaščicah razumem, da je potrebno precej usmeritve in navodil, ampak pri slanih jedeh pa še nikoli ni bil problem, da nekaj ni uspelo. Je lahko samo boljšega okusa ali pa slabšega. 

No ... gremo lepo po vrsti. Bučo razčetverimo. Če je večja, ji odstranimo semena, če je manjša, je delo še bolj enostavno. Potem jo naribamo - sila enostavno gre na multipraktik, pa tudi na roke menda. Naribamo bučko posolimo in počakamo 10 min, da spusti vodo. Medtem nasekljamo čebulo, jo prepražimo, dodamo ji še česen in oboje ohladimo. Potem se soočimo z naslednjim podvigom: kako bučki odstraniti odvečno vodo. Jaz jo vržem v eno bolj fino cedilo. Lahko jo tudi ožamete z rokami ali stisnete v gazo. Po želji, fino pa je, da skušamo odstraniti čim več vode, saj nam tako v nadaljevanju ni potrebno dodajati preveč moke.

Naribano bučko zmešamo z enim jajcem (če je bučka velika, lahko tudi dve), prepraženo čebulo in česnom, sesekljanim peteršiljem ter moko. Kakšna je natančna količina moke, je, seveda, težko reči. Masa ne sme biti preredka, pa tudi pregosta ne, saj bodo polpeti drugače zbiti. Na koncu še posolimo, popopramo in spečemo na malo olja.

Solata z bučko in stročjim fižolom. Malce eksperimentiranja.

Sestavine

• 1 bučka
• poljubna količina stročjega fižola
• bazilika
• sol
• olje, kis
• naribana mozarela (ali feta ali katerikoli drug sir po želji)

Priprava

Bučko sem naribala na tanke kolobarčke in jo na hitro popekla na malo olja. Stročji fižol sem skuhala v osoljeni vodi. Vse skupaj je tako preprosto, da je itak nesmiselno pisati navodila, hehe. Baziliko nasekljamo, vse skupaj začinimo in zmešamo. To je to.

Vem.

Tole je čisto predolgo trajalo.

Ampak ...

.... imam tako precej resno službico, ki mi pobere tretjino dneva. Če računamo, da drugo tretjino zapolnim s spanjem (v ta seštevek je všteto nočno spanje in popoldanska siesta), pri tretji pa gre par ur za bedarije (prevoz na delo, tuširanje, zlaganje umazane posode v pomivalni stroj), mi na koncu ostane malo časa. Počasi se bom navadila.

Je pa ta moja nova/stara služba dobra zaradi tega, ker mi omogoča super rutino (verjamem, da se je bom kmalu naveličala, ampak uživam, dokler traja), in po enem mesecu sem končno uspela tudi pogruntati en tak simpatičen način prehranjevanja, ki omogoča dobro počutje, finančno zadovoljstvo in srečen želodček. Ker pa prisegam na dobro in zdravo (pa tudi ceneje), je za pripravo službene malice potrebno nekaj organizacije in priprave doma. Sploh sedaj, ko je mami migrirala v obmorske kraje, je to še malce večji izziv. Ampak bo!

Mami me je tako včeraj zapustila z napotkom, da naj pridno zalivam vrt (in rože), ter da naj porežem blitvo in jo pojem! Ampak blitva!, od nekdaj sem se je malo bala, tako kot kolerabe, pa hokaido buče pa nekoč davno tega zelene solate. Ker se priprava zdi zapletena in blitva ima neke lepe zelene dele in neke čudne bele stebelne dele in jaz nimam pojma, kaj naj z njimi naredim. Vseeno pa sem se pogumno podala v boj in kako zelo vesela sem, da sem se. Po današnjem popoldanskem dremežu sem vklopila pečico (glede na to, da se je stopinjo ali dve ohladilo je bilo to namreč že zares hudo potrebno!) in sčarala Blitvino pito. Šlo bi tudi s špinačo, jasno.

Sestavine (za 4 majhne pekače oz. 1 velikega)

• 250 gramov listnatega testa (še bolje: pate brisée - jaz ga kupim v Eurospinu, tudi priprava sama ni tako zamudna)


• 250 gramov rikote (ali skute)


• 2 jajci


• ena čebula


• pest sveže bazilike


• sol


• poper


• 300 - 400 gramov blitve ali špinače (jaz sem imela kakšnih 5, 6 velikih listov)

Priprava

Torej ... danes sem šla v Eurospin in kupila krhko francosko testo, ki se drugače uporablja v njihovih tradicionalnih pitah - quiche. Sama sem to testo nekoč že pripravljala, a recept po ne-vem-kakšnem naključju semle (še) ni priromal. Brez problema pa to testo lahko nadomestite z listnatim testom. Modelčke (ali model) namažete z oljem/maslom, razvaljate testo in z njim obložite model. Jaz sem uporabila 4 majhne pekače, saj bom majhne pite lažje nesla v službo za malico.

Modelčke nato damo v hladilnik, da se testo strdi. Medtem zavremo veliko vode, jo posolimo in v njej za par minut prevremo blitvo. Nasekljamo tudi čebulo in jo prepražimo na olju. Blitvo odcedimo in na deski grobo sesekljamo.

Nato v posodi zmešamo rikoto, jajci, blitvo in čebulo, nasekljano baziliko, sol, poper ... Pazimo, da blitva in čebula niso prevroči, da jajca ne zakrknejo.

Maso nadevamo v modelčke (samo testo lahko prej za kakšno minutko ali dve položimo v ogreto pečico) in pečemo pol ure pri 180°C.

Po vrhu lahko naribate kakšen sir ali pa nadrobite malo fete, po željah. Jaz sem pustila samo nadev. Kakšen je okus pa, četudi mi vonjave segajo globoko v malce lačen želodček, preverim jutri.

Vem.

Avtorica: Tina

Tole je čisto predolgo trajalo.

Ampak ...

.... imam tako precej resno službico, ki mi pobere tretjino dneva. Če računamo, da drugo tretjino zapolnim s spanjem (v ta seštevek je všteto nočno spanje in popoldanska siesta), pri tretji pa gre par ur za bedarije (prevoz na delo, tuširanje, zlaganje umazane posode v pomivalni stroj), mi na koncu ostane malo časa. Počasi se bom navadila.

Je pa ta moja nova/stara služba dobra zaradi tega, ker mi omogoča super rutino (verjamem, da se je bom kmalu naveličala, ampak uživam, dokler traja), in po enem mesecu sem končno uspela tudi pogruntati en tak simpatičen način prehranjevanja, ki omogoča dobro počutje, finančno zadovoljstvo in srečen želodček. Ker pa prisegam na dobro in zdravo (pa tudi ceneje), je za pripravo službene malice potrebno nekaj organizacije in priprave doma. Sploh sedaj, ko je mami migrirala v obmorske kraje, je to še malce večji izziv. Ampak bo!

Mami me je tako včeraj zapustila z napotkom, da naj pridno zalivam vrt (in rože), ter da naj porežem blitvo in jo pojem! Ampak blitva!, od nekdaj sem se je malo bala, tako kot kolerabe, pa hokaido buče pa nekoč davno tega zelene solate. Ker se priprava zdi zapletena in blitva ima neke lepe zelene dele in neke čudne bele stebelne dele in jaz nimam pojma, kaj naj z njimi naredim. Vseeno pa sem se pogumno podala v boj in kako zelo vesela sem, da sem se. Po današnjem popoldanskem dremežu sem vklopila pečico (glede na to, da se je stopinjo ali dve ohladilo je bilo to namreč že zares hudo potrebno!) in sčarala Blitvino pito. Šlo bi tudi s špinačo, jasno.

Sestavine (za 4 majhne pekače oz. 1 velikega)

• 250 gramov listnatega testa (še bolje: pate brisée - jaz ga kupim v Eurospinu, tudi priprava sama ni tako zamudna)
• 250 gramov rikote (ali skute)
• 2 jajci
• ena čebula
• pest sveže bazilike
• sol
• poper
• 300 - 400 gramov blitve ali špinače (jaz sem imela kakšnih 5, 6 velikih listov)

Priprava

Torej ... danes sem šla v Eurospin in kupila krhko francosko testo, ki se drugače uporablja v njihovih tradicionalnih pitah - quiche. Sama sem to testo nekoč že pripravljala, a recept po ne-vem-kakšnem naključju semle (še) ni priromal. Brez problema pa to testo lahko nadomestite z listnatim testom. Modelčke (ali model) namažete z oljem/maslom, razvaljate testo in z njim obložite model. Jaz sem uporabila 4 majhne pekače, saj bom majhne pite lažje nesla v službo za malico.

Modelčke nato damo v hladilnik, da se testo strdi. Medtem zavremo veliko vode, jo posolimo in v njej za par minut prevremo blitvo. Nasekljamo tudi čebulo in jo prepražimo na olju. Blitvo odcedimo in na deski grobo sesekljamo.

Nato v posodi zmešamo rikoto, jajci, blitvo in čebulo, nasekljano baziliko, sol, poper ... Pazimo, da blitva in čebula niso prevroči, da jajca ne zakrknejo.

Maso nadevamo v modelčke (samo testo lahko prej za kakšno minutko ali dve položimo v ogreto pečico) in pečemo pol ure pri 180°C.

Po vrhu lahko naribate kakšen sir ali pa nadrobite malo fete, po željah. Jaz sem pustila samo nadev. Kakšen je okus pa, četudi mi vonjave segajo globoko v malce lačen želodček, preverim jutri.

Tampararampampam ... Slaščičarka!

Zadnja dva dneva sem se potila v šolskih slaščičarskih delavnicah, živčna in nervozna sem se zbujala še pred budilko, preventivno od doma odhajala veliko pred načrtovanim odhodom ... vse samo zato, da se lahko sedaj pohvalim, da sem (končno) opravila zaključni izpit za slaščičarko! Sicer sem hotela iti že lani, pa mi ni uspelo opraviti vseh nečloveških 540 ur zunanje prakse v enem poletju. Zatorej sem jo lepo počasi in z užitkom opravila še letos in tako sedaj končno zaključila z mojim izobraževanjem.

Izpit je torej potekal dva dni, morala pa sem pripraviti štiri izdelke. Sploh ne vem, zakaj me je zadeva tako zelo utrudila, saj peke ni bilo tako ogromno. Bolj je bil kriv ta psihični pritisk, ali mi bo uspelo pravočasno in najbolje možno. Na koncu se je vse dobro izšlo.

Da pa me ne bodo samo besede, kot vedno, slikovni dokazi:

Indijančki

Sadna torta

Kokosovi poljubčki

Dekorativna torta - okus Schwarzwaldska

Tampararampampam ... Slaščičarka!

Avtorica: Tina

Zadnja dva dneva sem se potila v šolskih slaščičarskih delavnicah, živčna in nervozna sem se zbujala še pred budilko, preventivno od doma odhajala veliko pred načrtovanim odhodom ... vse samo zato, da se lahko sedaj pohvalim, da sem (končno) opravila zaključni izpit za slaščičarko! Sicer sem hotela iti že lani, pa mi ni uspelo opraviti vseh nečloveških 540 ur zunanje prakse v enem poletju. Zatorej sem jo lepo počasi in z užitkom opravila še letos in tako sedaj končno zaključila z mojim izobraževanjem.

Izpit je torej potekal dva dni, morala pa sem pripraviti štiri izdelke. Sploh ne vem, zakaj me je zadeva tako zelo utrudila, saj peke ni bilo tako ogromno. Bolj je bil kriv ta psihični pritisk, ali mi bo uspelo pravočasno in najbolje možno. Na koncu se je vse dobro izšlo.

Da pa me ne bodo samo besede, kot vedno, slikovni dokazi:

Indijančki

Sadna torta

Kokosovi poljubčki

Dekorativna torta - okus Schwarzwaldska

Princeske ...

... ki pa mi bodo hitro pobegnile iz spomina. Eno tako klasično pecivo, ki ga najdemo v popackanem zvezčiču vsake prave gospodinje. Jaz kot precej sistematična oseba imam v glavi en tak mini osebnosti projekt - to je, pripraviti vse tradicionalne slaščice. Kremšnite, doboš torto, saharco, princes krofe, navadne krofe, potico, gibanico, sto tisoč teh raznih peciv obstaja, ki mogoče niti niso najboljše, ampak to je spet odvisno od okusa, so pa precej razpoznavne. No, tudi kremšnite sem nedolgo tega naredila, ampak ker niso bile preveč fotogenične (popravek - jaz sem bila prelena, da bi jih naredila fotogenične), čakajo na ponovitev. Za princeske sem se pa le potrudila.

In ne vem, kaj naj rečem. Paljeno testo ni nekaj meni najljubšega. Ima svoj čar. Ampak tudi profiteroli mi ne gredo v slast. Ne vem. Kakorkoli že, od vsega skupaj me je najbolj impresionirala vanilijeva krema, ki pravzaprav niti ni tako zelo vanilijevega okusa. Sicer je to klasična slaščičarska krema, poznana pod imenom custard ali pa francoskim crème pâtissière. Precej osnovna slačičarska zadeva, uporablja se lahko kot polnilo za pite, torte in druga peciva. Angleška Wikipedia v seznamu sladic, kjer se uporablja, pridno navaja tudi našo kremno rezino. Krema je res okusna, saj jo vsi poznamo, samo malce ji delajo škode tisti praški iz vrečke, ki se samo zmešajo z mlekom in je to kao to. No, pa ni. Tudi puding ni to. Je bolj kremasta, mehka, puhasta, sploh zaradi stepenega beljaka, ki se na koncu vmeša vanjo. Lepo se strdi, lepe strukture je, ni tekoča, ampak vseeno lahka. V prihodnosti imam še namen se malce poigravati s to kremo na takšne in drugačne načine. 

 

Gremo kar lepo k receptu. Aha, že takoj na začetku povem, da sem ga našla na Kulinariki. 

 

Princes krofi oz. princeske

 

 

Sestavine (za 12 velikih)

Krema

• 6 dcl mleka


• 6 žlic sladkorja


• 4 jajca


• 4 - 5 žlic ostre moke


• 1 vanilijev sladkor

Paljeno testo

• 2 dcl vode


• 7,5 dag margarine


• 10 dag gladke moke


• ščepec soli


• 3 jajca

 

• 300 ml sladke smetane

 

Priprava

Najprej se lotimo kreme. Da se bo med tem, ko delamo in pečemo testo, dodobra ohladila in bo tako čas priprave krajši.

Jaz sem naredila takole (na Kulinariki je postopek malce drugačen): mleko sem dala v lonec in ga postavila na štedilnik, da se je pričelo kuhati. Med tem sem ločila rumenjake in beljake. Rumenjakom sem dodala sladkor, moko in vanilijev sladkor ter z ročnim mešalcem na hitro stepla. Ker je zmes precej gosta, sem počasi dodajala 3 žlice že toplega mleka. Po potrebi lahko dodamo še malo mleka, toliko, da je masa kremasta, ne sme pa biti pregosta ali preredka. Med tem, ko čakamo, da mleko zavre, zmes z rumenjaki dobro stepamo. Ko mleko zavre pa zmes vlivamo v vrelo mleko in z metlico dobro mešamo, da ne nastanejo grudice. Na nizkem ognju kuhamo vsaj 10 min, medtem ves čas mešamo, da se krema slučajno ne prime na posodo in prične žgati.

Če imamo kakšnega pomočnika, nam med kuhanjem lahko stepe beljake v trd sneg. Sicer pa to opravimo po tem, ko je krema kuhana. Sneg nato vmešamo v kremo. Kremo lahko pustimo v posodi, v kateri se je kuhala, ali jo preložimo v kakšno bolj plitko in široko posodo, da se bo hitreje strdila. Prekrijemo jo s folijo, da se na kremi med hlajenjem ne maredi "skorjica".

 

Okej in tako se lahko lotimo paljenega testa. Lepo vam priporočam, če se paljenega testa lotevate prvič, nikar ne berite komentarjev, zapisanih pod tem receptom na strani Kulinarike. Nekateri iz tega testa delajo celo znanost, saj verjamem, da zna biti muhasto, ampak lepo sledite navodilom in nič hudega se nima pripetiti. Jaz sem ga doma delala prvič, pa je uspelo povsem super. Gre pa takole - v posodo damo vodo, sol in kuhamo, dokler ne zavre. Potem dodamo maslo oz. margarino in premešamo, da se stopi. Dodamo moko. Dobro mešamo, na srednjem ognju, dokler se iz mase ne naredi cmok, ki lepo odstopa od posode. Potem ugasnemo štedilnik, naredimo en krog okoli hiše ali bloka, da se testo malce ohladi, nato pa zopet na plan privlečemo bor mašino za punce in začnemo z vmešavanjem jajc v testo. Pozor!, testo mora biti mlačno, sicer bodo jajca ob stiku s prevročim testom zakrknila. Najprej dodamo eno jajce in dobro premešamo oz. stepamo, da je jajce povsem vmešano. Šele, ko je jajce povsem vmešano, lahko dodamo naslednjega in tako naprej. Stepeno maso preložimo v dresirno vrečko in na pekač nabrizgamo kupčke. Jaz sem naredila 12 velikih kupov. Naslednjič bom naredila raje 18 malo manjših. Stvar okusa. Poskusite, da bodo približno enakomerni. Če nimate dresirne vrečke, si pomagajte z žlico. 

 

Ko dajemo pekače v pečico, mora le-ta obvezno biti segreta na 200°C, na dno pa postavite posodico z mrzlo vodo. Paljeno testo pečemo slabe pol ure, vmes nikakor ne odpirajte pečice! Jaz sem pekla na ventilacijski, pa je bilo vse ok. Zna pa se zgodit, da manjše kepice paljenega testa odpihne. Tako da tudi  neventilacijska bo super. Proti koncu pečenja lahko temperaturo pečice že zmanjšamo, ko pa so kepice pečene, pečico odpremo na pol in počakamo nekaj časa, da se temperatura uravna. Prehud temperaturni šok namreč lahko povzroči, da kepice padejo dol. 

 

No, potem je stvar precej enostavna. Ko se krofki ohladijo, jih prerežemo, nabrizgamo kremo, čez po želji še malo sladke smetane, pokrijemo z drugo polovico in potresemo s sladkorjem v prahu.

 

 

 

 

Princeske ...

Avtorica: Tina

... ki pa mi bodo hitro pobegnile iz spomina. Eno tako klasično pecivo, ki ga najdemo v popackanem zvezčiču vsake prave gospodinje. Jaz kot precej sistematična oseba imam v glavi en tak mini osebnosti projekt - to je, pripraviti vse tradicionalne slaščice. Kremšnite, doboš torto, saharco, princes krofe, navadne krofe, potico, gibanico, sto tisoč teh raznih peciv obstaja, ki mogoče niti niso najboljše, ampak to je spet odvisno od okusa, so pa precej razpoznavne. No, tudi kremšnite sem nedolgo tega naredila, ampak ker niso bile preveč fotogenične (popravek - jaz sem bila prelena, da bi jih naredila fotogenične), čakajo na ponovitev. Za princeske sem se pa le potrudila. 

In ne vem, kaj naj rečem. Paljeno testo ni nekaj meni najljubšega. Ima svoj čar. Ampak tudi profiteroli mi ne gredo v slast. Ne vem. Kakorkoli že, od vsega skupaj me je najbolj impresionirala vanilijeva krema, ki pravzaprav niti ni tako zelo vanilijevega okusa. Sicer je to klasična slaščičarska krema, poznana pod imenom custard ali pa francoskim crème pâtissière. Precej osnovna slačičarska zadeva, uporablja se lahko kot polnilo za pite, torte in druga peciva. Angleška Wikipedia v seznamu sladic, kjer se uporablja, pridno navaja tudi našo kremno rezino. Krema je res okusna, saj jo vsi poznamo, samo malce ji delajo škode tisti praški iz vrečke, ki se samo zmešajo z mlekom in je to kao to. No, pa ni. Tudi puding ni to. Je bolj kremasta, mehka, puhasta, sploh zaradi stepenega beljaka, ki se na koncu vmeša vanjo. Lepo se strdi, lepe strukture je, ni tekoča, ampak vseeno lahka. V prihodnosti imam še namen se malce poigravati s to kremo na takšne in drugačne načine. 

Gremo kar lepo k receptu. Aha, že takoj na začetku povem, da sem ga našla na Kulinariki. 

Princes krofi oz. princeske

Sestavine (za 12 velikih)

Krema

• 6 dcl mleka
• 6 žlic sladkorja
• 4 jajca
• 4 - 5 žlic ostre moke
• 1 vanilijev sladkor

Paljeno testo

• 2 dcl vode
• 7,5 dag margarine
• 10 dag gladke moke
• ščepec soli
• 3 jajca

• 300 ml sladke smetane

Priprava

Najprej se lotimo kreme. Da se bo med tem, ko delamo in pečemo testo, dodobra ohladila in bo tako čas priprave krajši.

Jaz sem naredila takole (na Kulinariki je postopek malce drugačen): mleko sem dala v lonec in ga postavila na štedilnik, da se je pričelo kuhati. Med tem sem ločila rumenjake in beljake. Rumenjakom sem dodala sladkor, moko in vanilijev sladkor ter z ročnim mešalcem na hitro stepla. Ker je zmes precej gosta, sem počasi dodajala 3 žlice že toplega mleka. Po potrebi lahko dodamo še malo mleka, toliko, da je masa kremasta, ne sme pa biti pregosta ali preredka. Med tem, ko čakamo, da mleko zavre, zmes z rumenjaki dobro stepamo. Ko mleko zavre pa zmes vlivamo v vrelo mleko in z metlico dobro mešamo, da ne nastanejo grudice. Na nizkem ognju kuhamo vsaj 10 min, medtem ves čas mešamo, da se krema slučajno ne prime na posodo in prične žgati.

Če imamo kakšnega pomočnika, nam med kuhanjem lahko stepe beljake v trd sneg. Sicer pa to opravimo po tem, ko je krema kuhana. Sneg nato vmešamo v kremo. Kremo lahko pustimo v posodi, v kateri se je kuhala, ali jo preložimo v kakšno bolj plitko in široko posodo, da se bo hitreje strdila. Prekrijemo jo s folijo, da se na kremi med hlajenjem ne maredi "skorjica".

Okej in tako se lahko lotimo paljenega testa. Lepo vam priporočam, če se paljenega testa lotevate prvič, nikar ne berite komentarjev, zapisanih pod tem receptom na strani Kulinarike. Nekateri iz tega testa delajo celo znanost, saj verjamem, da zna biti muhasto, ampak lepo sledite navodilom in nič hudega se nima pripetiti. Jaz sem ga doma delala prvič, pa je uspelo povsem super. Gre pa takole - v posodo damo vodo, sol in kuhamo, dokler ne zavre. Potem dodamo maslo oz. margarino in premešamo, da se stopi. Dodamo moko. Dobro mešamo, na srednjem ognju, dokler se iz mase ne naredi cmok, ki lepo odstopa od posode. Potem ugasnemo štedilnik, naredimo en krog okoli hiše ali bloka, da se testo malce ohladi, nato pa zopet na plan privlečemo bor mašino za punce in začnemo z vmešavanjem jajc v testo. Pozor!, testo mora biti mlačno, sicer bodo jajca ob stiku s prevročim testom zakrknila. Najprej dodamo eno jajce in dobro premešamo oz. stepamo, da je jajce povsem vmešano. Šele, ko je jajce povsem vmešano, lahko dodamo naslednjega in tako naprej. Stepeno maso preložimo v dresirno vrečko in na pekač nabrizgamo kupčke. Jaz sem naredila 12 velikih kupov. Naslednjič bom naredila raje 18 malo manjših. Stvar okusa. Poskusite, da bodo približno enakomerni. Če nimate dresirne vrečke, si pomagajte z žlico. 

Ko dajemo pekače v pečico, mora le-ta obvezno biti segreta na 200°C, na dno pa postavite posodico z mrzlo vodo. Paljeno testo pečemo slabe pol ure, vmes nikakor ne odpirajte pečice! Jaz sem pekla na ventilacijski, pa je bilo vse ok. Zna pa se zgodit, da manjše kepice paljenega testa odpihne. Tako da tudi  neventilacijska bo super. Proti koncu pečenja lahko temperaturo pečice že zmanjšamo, ko pa so kepice pečene, pečico odpremo na pol in počakamo nekaj časa, da se temperatura uravna. Prehud temperaturni šok namreč lahko povzroči, da kepice padejo dol. 

No, potem je stvar precej enostavna. Ko se krofki ohladijo, jih prerežemo, nabrizgamo kremo, čez po želji še malo sladke smetane, pokrijemo z drugo polovico in potresemo s sladkorjem v prahu.