Največji sladoledni overdose mojega življenja - SIGEP 2015

Ko sem se danes zjutraj ob četrti uri kašljajoč opravičevala mojemu sospalcu, ki se je resno poigraval z idejo romanja na kavč, sem se spomnila, kako sem se pretekle tri dni mastila s sladoledom. Odprla so se mi nebesa. Za sladkosneda mojega kalibra, je bil tale tridnevni obisk enega večjih, če ne celo največjega sejma slaščičarstva in pekarstva v Evropi, precej drzna poteza. Je kdo kdaj obiskal GAST Expo, ki se zadnjih par let konec januarja odvija v Ljubljani? Pomnožite to z 10 in dobite SIGEP v Riminiju.

Jed tisočerih posodic

Danes pa res nimam ničesar pametnega za napisati. Se pozna, da je izpitno obdobje. Čas, ko se pisarniški stol najbolj obrabi, čas, ko mora Pesjanka najbolj trpeti in zadrževati lulanje/kakanje, samo toliko, da jaz spišem so konca še tisti stavek teorije, čas, ko je na jedilniku predvsem kuhan krompir in zelje, ker za kaj drugega ni ne časa ne energije. Letošnje izpitno obdobje me je obdarilo s štirimi seminarskimi nalogami in ja, strinjam se, da je tipkanje kvazi znanstvenih besedil vseeno lažje kot učenje za izpite, a sama si moram še kako ponavljati, kako sem si včasih, ko sem ure in ure ponavljala snov za izpite, hrepenela po tem, da bi imela za napisat samo eno seminarsko nalogo. Potem je malo boljše. 

Čokoladno-Nutellina pita

To, da obožujem Nutello, smo že razjasnili. Tudi o mojem najljubšem načinu uživanja v njej smo že govorili. Vendar pa na žalost vsi vemo, da se obiskov ne spodobi postreči le z veliko žlico in loncem Nutelle. No, če se sama kdaj znajdem pred vašimi vrati, si želim natanko in samo to, pa vseeno. Ko sem se nazadnje upirala, da ne bi iz na pol praznega lonca postrgala še preostanek te božanskosti, sem se odločila, da jo raje uporabim za kaj bolj koristnega. Saj ne, da se mi rast procenta maščobe v mojem telesu ne zdi koristno, ampak če je le možno, skušam ob enem še poskrbeti, da v začetku julija na plaži ne bo nerodno le meni.

Nedeljsko kosilo, ki to ni

Angleške čajne kolačke sem spekla, ker nisem bila prepričana, kako mi bodo uspele lepinje. Za vsak slučaj, ne morem ostati brez objave. No, zato pa imam zdaj dve. Nič hudega, ne? :)

Kot pri večini kruhov, se tudi pri lepinjah sestavine kaj veliko ne razlikujejo: kvas, voda, moka, sol, sladkor, voda/mleko ... Tudi pri lepinjah ni veliko razlike. Za recept tokrat nisem nič raziskovala, ampak sem ga vzela kar iz knjige Kruh in kruhki, ki sem jo podedovala od none. Zadeva gre tako ...

Sladki kruhki za ob čaju

V petek sem zaključila izobraževanje, ki sem ga obiskovala tekom preteklega meseca. Po eni strani sem vesela, da sem zaključila z delom, saj me ni pretirano veselila in veliko dvomov sem imela o celotni zadeve že pred začetkom. Po drugi strani pa sem bila ob zaključku kar malo žalostna. Z menoj so se v to izkušnjo spustili še trije, v družbi katerih je bil pretekli mesec ne samo znosen, ampak prijetna izkušnja. Od njih sem se veliko naučila in predvsem spoznala ljudi, s katerim se bom z veseljem kdaj dobila tudi v prihodnosti. Delo smo si namreč olajšali z veliko mero druženja ob kavah in čajih, na katerih smo presedeli skoraj polovico časa. Izmenjali smo si kopico izkušenj, mnenj in priporočil za dobre filme, glasbo in zabavne nadaljevanke. V četrtek zvečer sem se zavedla, da bi lahko kaj dobrega spekla za pod zob za zadnji dan, ampak sem bila enostavno prepozna, da bi se česa lotila. No, včeraj sem ugotovila, da bi lahko pripravila simpatično angleško čajno pecivo.

Zarečenega kruha (brez gnetenja) se največ poje (z zaseko in zelišči)

Danes vam predajam še druga dva recepta za kruh. Prvi je najenostavnejši kruh vseh časov, ki je tako brezvezen recept, da se ga dolgo sploh nisem lotila, ker se mi je zdel larifari. Ker, kaj točno naj bi dobrega prišlo iz recepta 'vse nameči skupaj, zmešaj, pusti dolgo časa, potem pa speči'?

''Mmmm, česnov je dober ko pes!''

Tole je bilo prijateljičino sms sporočilo, ki je zapiskalo v poznih (ali že mogoče zgodnjih) urah, kar pomeni, da je bil nočni prigrizek res dober, moje darilo pa pravkar zaužito. Ponosno sem se obrnila na drugi bok in se v mislih potrepljala po rami. Kaj češ, včasih mi rata.