Evergreen mafini

Vsakič, ko pečem mafine, manično iščem pravi recept. Receptov je najbrž na stotine, ampak pečem jih vedno po istem. No, najprej sem jih pekla po enem, potem sem jih začela peči po Tininem, ki pa ga je objavila na svojem starem starem blogu. Vedno pozabim, kako se kliče in vedno brskam po spominu in spletu, da najdem ta recept. Zdaj pa dovolj, še enkrat ga bom zapisala tu, da ga bom naslednjič lažje našla. :)

Mafine sem sicer pekla v petek, vendar nisem imela namena pisati te objave, zato nisem posnela ravno veliko fotografij. Tako da bodo prišle prav fotografije iz mojega arhiva. Ne shranjujem jih zaman. \o/

Recept, ki ga bom zapisala je čisto osnoven in se mu lahko dodaja vse mogoče dodatke, da dobimo slastne različice mafinov. Včasih je treba dodati še pljunek mleka, ali ga dodati manj. Sicer pa mešajte dobrote zraven po mili volji. ;)

Presni cookiji z brusnicami in koščki čokolade

Brez skrbi, nisem padla z Marsa, da bi mislila, da besedna zveza 'zdrava čokolada' ni že tako ali tako dovolj zgovorna in da potrebuje še dodatno reklamo. Ampak vseeno. Nekaj tednov nazaj smo Bormašince dobile vprašanje, če želimo preizkusiti zdravo čokolado. Aaaam, jaaa!!?? Ni potrebno poudarjati, da smo ob prebiranju sporočila imele občutek, da je življenje končno dobilo smisel. Da lahko jemo čokolado, brez da bi se zredile?! Our work here is done!

Sivi lasje in orehovi rogljički

Na predvečer 23. rojstnega dneva se je pod neusmiljeno razsvetljavo študentske kopalnice na vrhu moje glave nekaj zasvetilo. Večkrat. Na narastku. Še preden sem dvakrat pomislila, so moji prsti izpulili lase, ki so se prav po hinavsko začeli obnašati zelo … starikavo. Osiveli so. Sive lase imam. Siva je tako dokončna. Še nikoli se nisem počutila tako mlado, kot prejšnji teden. Premlado, da bi se mi dogajale stvari starih ljudi!

In če mislite, je bilo tole dramatiziranje, vam očitno še nisem razložila, kako sem oktobra brata peljala k frizerju in se nato na stol usedla še sama (ponavadi me postriže cimra). »A se barvaš?« »Ne.« *frizerka zdrsi s prsti med lasmi* »Aha, saj vidim zdaj, da se vidijo sivi lasje.« Do takrat sem imela vsak siv las preštet. Sedem jih je bilo do letošnjega oktobra. Pogovor s frizerko se je na tej točki nehal, tako kot tudi upanje na večno mladost.

Na poti domov sva se s tamilim ustavila v drogeriji, kupila barvo za lase in dve uri kasneje in eno kopalniško katastrofo kasneje sem samo čisto malo obžalovala svojo odločitev. In te male sive barabice so si drznile pogledati ravno na vrhu glave, da jih nisem mogla zapaziti že prej, ampak šele po dveh centimetrih življenja. No, sedaj sem v procesu sprijaznjenja s staranjem (zelo slabo mi gre) in poskuša preživetja veselega decembra (še malo slabše).

Kakorkoli, leto je okoli in jaz sem nad peko piškotov navdušena ravno toliko kot lani. Nisem.

Piškot sendvič in televizija

Včeraj dopoldne sem se odpeljala v Velenje. VTV nas je povabil, da se udeležimo oddaje Nanovo, v kateri smo se tokrat pogovarjali o bloganju. Poleg mene kot predstavnice bormašinc je bila še Katja iz lepotnega bloga Viva la vida. Voditeljica oddaje pa je Sara, ki naju je sprejela s sproščenim klepetom pred snemanjem. V studiu kasneje tudi zaradi tega pravzaprav ni bilo nič kaj drugače. Zdelo se mi je, da smo bile vse tri precej sproščene in lahko bi se pogovarjale pred kamero še vsaj še enkrat toliko časa kot smo se v resnici. K temu je najbrž pripomoglo tudi dejstvo, da smo bile v studiu same. Režiser je sedel v režiji (sobici ob studiu), nam trem pa so družbo delale zgolj tri kamere, za vsako ena, in velika televizija, na kateri smo videle naš posnetek. Kamor pa nismo smele gledati, ker potem na posnetku zgleda kot da gledamo nekam stran in smo nezainteresirane.

Kot sem rekla, govorile smo o bloganju, kaj natančno pa ... glej oddajo. :P Lahko si jo ogledaš 17., 19. in 27. decembra ter 4. januarja vsakič ob 18.00 na VTV. Tudi če nisi lokalec, si boš oddajo najbrž lahko ogledal_a, saj je z digitalnim signalom dostopna preko večine operaterjev. NA Siolu najdeš VTV na kanalu 671, pri Telemachu je na programu 146, pri T2 na 18, pri Amisu nisem našla, na katerem kanalu je, je pa v shemi, tako da je treba samo malo preklikat med kanali. Oddaja se bo predvajala tudi na nekaterih drugih lokalnih televizijah, vendar ne vem točno katerih. Lepo vabljen_a k ogledu.

Kako mi je bilo? Lušno, veliko bolj sproščeno, kot sem mislila, da bo. Proti koncu oddaje nam je celo zmanjkalo časa, da bi se pogovorile o vsem, kar je bilo v planu in včasih sem se morala prav ugrizniti v jezik, da nisem vskočila še s kakšnim komentarjem ali mnenjem, ki sem se ga spomnila ob Katjinih ali Sarinih besedah.

Ampak pustimo televizijo na strani, čas je za piškote. S prvim receptom vam je postregla že Tina, danes pa so na vrsti moji. Sploh ne vem, kako bi jih poimenovala. V knjigi, iz katere sem pobrala recept so to čokoladne tortice in vsekakor mislim, da je ime čisto pravo, saj je piškot kar 'understatement'. Po tem, ko sem poskusila prvega, sem namreč želela pojesti vse. In vsak dan razmišljam, da jih moram ponovno speči. Za božično darilo bom vsem podarila kar te piškote, si pravim.

Prišel je Miklavž ...

... in v resnici mi še nikoli ni bilo tako zelo vseeno. Prišlo je tudi dete in z njim neprespane noči, pokakane plenice, grozen musklfibr v desnici, en kup vprašanj, zakaj stvari ne potekajo tako, kot so mi jih predstavili v šoli za starše in izkoriščanje vsakega prostega trenutka za zadovoljevanje osnovnih fizioloških potreb, kje je šele kakšna dodatna dejavnost.

Ampak saj bo. Iz dneva v dan bo bolje. Ko sem že čisto na robu obupa, zaspana, ko z malo štruco, (boleče) prisesano name, dremuckam na kavču in se sprašujem, kdaj bo bolje, jo pogledam in se opomnim, da ona ni na svetu zame, ampak jaz zanjo. Ona je najina odločitev in stopnja pritoževanja nad dano situacijo je samo stopnja sebičnosti, ki jo človek premore. Tile prvi dnevi so težki, ampak za Miklavža prihodnje leto bo že vse bolje. In na tem mestu samo še globoka zahvala moji mami in Denisu ... brez njiju bi lačna ležala v kotu razmetanega stanovanja. Za letošnje decembrske praznike resnično ne potrebujem ničesar več drugega, kajti njuna pomoč je najbolj dragoceno možno darilo.

Pa začnimo s piškoti. Čisto na hitro.

Silvestrovo s prijatelji

December se je komaj začel, mi smo pa že pri koncu starega leta oz. tik pred vstopom v novega. Mercator nas s projektom #KuhaM ni zaposlil samo z razmišljanjem o idejah o tem, kako preživeti trenutke v kuhinji z našimi najmlajšimi, ampak tudi to, kako se ob koncu leta poveseliti s prijatelji. Malo sem tuhtala, kaj dobrega bi lahko Bormašince pripravile, potem sem pa med gledanjem moje ljube Laure naletela na tale koncept pull-apart bread. Oziroma če skušam posloveniti - narazen-potegljivi kruh, hehe. Ona je sicer pripravila jesensko različico, jaz pa sem se poigrala s silvestrsko. No, roko na srce, sestavine niso nič kaj posebno praznične, ampak brez problema recept malce prilagodite in popestrite s kakšno dobroto, ki jo čuvate in hranite samo za posebne praznične priložnosti. Pa začnimo - narazen-potegljivi kruh s čebulno pomako.

Božič z otroki

Ja, ja, saj vemo. Še december ni, na blogu pa že božično obarvane objave. No, tokrat nam jo je zakuhal Mercator s tem simpatičnim decembrskim izzivom in predlogi za božično ustvarjanje z našimi najmlajšimi. Ampak jaz mislim, da nikoli ni prekmalu za zbiranje idej, sploh pa je po tem, ko so bile v nekaterih trgovinah police z izdelki božično obložene že sredi oktobra, tole povsem zdravorazumsko, kaj ne?

Torej - zopet je nov mesec in novi #KuhaM izzivi. In december je res lep čas za ustvarjanje v kuhinji z otroki. Dnevi so krajši, do poznih popoldanskih ur res ne moremo noreti zunaj na svežem zraku in zato kakšna dodatna aktivnost znotraj doma pride še kako prav. Večina najbrž v povezavi s pojmoma božič in otroci najprej pomisli na peko in okraševanje piškotov. Ja, saj je povsem solidna ideja, ampak jaz sem tokrat razmišljala malce drugače. Sploh po tem, ko kar nekaj časa preživim skupaj z mojim dvema nečakoma in mi je kristalno jasno, koliko sladkega pojesta že med letom, sem se z razmišljanjem odpravila malce drugam. Kako za božič z otroki pripraviti nekaj zdravega, pa še vseeno božično obarvanega? No, nastala je tale zdrava sadna božična smrečica.