ponedeljek, 6. junij 2016

Česnova omaka - Alfredo upgrade

Pišem, brišem, pišem, brišem. Tale prazna stran je kar malo grozljivo tiho in ni ravno v veliko pomoč, da bi se uvod v današnji recept spisal na hitro. Sej ne, da bi ne tolkla po črkah zadnje čase; ne, prste treniram na dolgih progah in če bi želeli kakšno besedo o abstrakciji Reinhardta, geometriji, mogoče še kakšno o ameriškem razcvetu umetniških smeri v prvi polovici prejšnjega stoletja - komot. O čem drugem pa zadnje čase bore malo uspem prebrati/napisati. Naj bi bilo dobro za nekaj, ampak bolj kot kaj drugega čutim, kako voda priteka v grlo in odmirajo možganske celice za socializacijo in govor. Pravijo, da tako pač je, ko bo mimo, bo, bojda, vse drgač, naj se ne sekiram, just do it, saj bo, to bo zate mala mal'ca in ostale floskule, ki kar kličejo po utopitvi v alkoholih. Ampak, pustimo eno veselje ob strani in preidimo raje na drugega. Bolj pomembnega. Hrana.


 




sobota, 4. junij 2016

Smetanova omaka s šparglji

Danes bom super kratka. Sodeč po načrtu, ki sem si ga pripravila sama (kot da se ne bi poznala), naj bi danes predelala še kakšnih 254 strani strokovne literature v angleščini. Besno namreč zaključujem zadnji semester pred diplomo (oziroma letom absolventovanja, ki bi ga rada preživela z minimalno količino neopravljenih izpitov). Zaenkrat kaže srednje do pretežno okej: kava se mi še ni zagravžala, živčnega zloma tudi še ni na vidiku, samo ... tako zelo se mi ne da več. Dajte me spomnit na to objavo, ko se bom čez mesece brezdelno čohala po riti in si želela zaposlitve.


sparglji2

torek, 31. maj 2016

Špinačni pesto

Ste že siti spinače? Ne? Okej, potem je tale objava za vas. Vem, da sem za sklop testenin pripravljala špinačno skutne raviole ampak, ne morem si pomagati, za 'omako' predlagam špinačni pesto.

catsh

sreda, 25. maj 2016

Čemažev pesto za na makarone

V bazi naših receptov se sicer že skriva recept za čemažev pesto, pa naj ga na tem mestu še enkrat izpostavimo. Upam, da ste si nabrali celoletno zalogo, tale pesto je namreč (pustimo ob strani to neverjetno poslovenjeno verzijo, hehe) v kombinaciji z domačimi testeninami res rešitelj in ultimativno zatočišče, ko je treba nekaj skuhati RES na hitro.


catsa6

ponedeljek, 23. maj 2016

Ni ga čez preprosto

Včasih so preproste stvari najboljše. Ena od takih je domača paradižnikova omaka. Sicer večinoma za omake uporabljam kar kupljene paradižnike v konzervi ali steklenici, že spasirane. Ko pa je sezona paradižnikov in jih imam v hladilniku dovolj, si privoščim tudi doma pripravljeno paradižnikovo omako. Saj veste, v trgovini kupljene stvari niso nikoli tako dobre. To absolutno velja tudi za paradižnikovo omako. Ko sem jo prvič pripravila sama doma, bi najraje kuhala samo še to, nikoli več kupljene. Res je čisto drugače. Tudi če paradižniki niso iz domačega vrta, temveč iz trgovine. ;)


IMG_0101

Recept je tako sila preprost, da nisem vedela, ali naj ga sploh napišem. Potem sem si pa rekla, da nikoli ne veš. Mogoče je pa med bralci kakšen začetnik, ki bi rad začel s čim preprostim. Tako da, tu je moj najljubši poletni (paradižnikov) recept. Ki mu lahko dodajate različne sestavine po okusu in ga spremenite v kopico novih receptov in okusov.

sobota, 21. maj 2016

Rada imam domače.

Malo smo se že spraševale, kaj se dogaja z Mercatorjevim KuhaM izzivom. Kar nekaj časa je preteklo od zadnjega izziva, ampak smo kar potrpežljivo čakale in dočakale. In to odlično tematiko - domača hrana! Mercator s projektom Radi imamo domače namreč spodbuja k uporabi pristnih lokalnih izdelkov. Včasih res ni najbolj enostavno zaviti h kakšnemu kmetu, zato se prav veselim, da bo na policah moč poiskati izdelke, za katere vemo, da prihajajo iz naših krajev. Ne samo, da so taka živila veliko boljša za naše telo, s tem podpiramo slovenske pridelovalce. Win-win.


Kuham


sreda, 18. maj 2016

Okusi Vipavske, part2

Nadaljujmo z našo Vipavo.

cats5

Poleg čokoladnih raviolov smo Bormašince postregle še s skutnimi truffli iz albuminske skute. Nekaj smo jih povaljale v parmezanu, nekaj v čemažu, nekaj pa v nasekljanih suhih figah. Še dobro, da smo se odločile tudi za ta prigrizek, po zaslugi gneče na primorski avtocesti smo na kraj dogodka namreč še celo malo zamudile, pa potem smo iskale tekočo vodo in največji lonec, kar ga premore moja kuhinja, poln vode, tudi potrebuje kar nekaj časa, da zavre (da smo v njem lahko pričele s kuhanjem raviolov) ... Tele kroglice so bile prave rešiteljice, da gosti niso obstali pred praznim štantom.