Bučkina omaka.

Avtorica: Tina

Buče na našem vrtu vedno odlično uspevajo. Tako zelo, da se vsako leto soočam s problemom, kako jih vse v doglednem času porabiti. Bučke po tržaško, bučkini polpeti, bučkine omake, juhe, bučke na žaru, pohane bučke ... spisek se kar ne konča. Nekaj pa jih seveda pristane tudi v zamrzovalniku. Narežemo jih na kocke, zapakiramo in si poletje lahko pričaramo tudi sredi zime. Tragika je ta, da je poletje že prišlo, z njim pa že nove buče, jaz imam pa še vedno kar nekaj paketkov zamrznjenih lanskoletnic. In sem si zadnjič končno vzela čas in stestirala tole preprosto omako iz zamrznjenih bučk. 

Nasekljamo eno čebulo, jo popražimo na maščobi (jaz sem uporabila kokosovo maslo), da postekleni. Potem dodamo zamrznjene bučke in skupaj z lovorjevim listom prepražimo. Bučke že tako vedno spustijo vodo, zamrznjene pa še toliko bolj, zato jih pražimo pri odkriti posodi toliko časa, da vsa voda izpari. Dodamo še nasekljan česen in prepražimo, da zadiši, potem pa vse skupaj stresemo v višjo posodo in uporabimo palični mešalnik, da nastane homogena zmes. Najverjetneje si bo treba pomagati z nekaj tekočine, da bo omaka bolj gladka in mazava - jaz sem uporabila sladko smetano, lahko pa uporabite tudi mleko ali kakršno koli jušno osnovo. Ko je zmes gladka, jo stresemo nazaj v posodo, še malo prevremo in posolimo ter popopramo po okusu. 

Moram priznati, da sem tole omako poskusila kar z malo rezerve ... ne vem, zakaj. Sveže bučke imam preizkušene, poznam njihov okus, ko pa sama kaj eksperimentiram sem pa vedno malce ... previdna, hehe. Ampak bilo je zelo dobro! Zanimivo sladkastega okusa, za to krivim čebulo. Super se je omaka podala k pečenemu mlademu krompirju, ki ga najprej malo pokuham, nato pa še spečem, na koncu sem ga potresla s peteršiljem in čilijem v prahu. Okej, moram končati, ker postajam hudo, hudooooo lačna.

P.S.: Bor mašino za punce lahko najdete tudi na Facebooku.

Zapisnik četrte skupščine ...

Avtorica: Tina

... okrepljene zasedbe spontanega torka. 

(Pa saj niti delniška družba nismo, a sliši se blazno imenitno.)

Zbrani člani: gospodična večna pesimistka/Zooey Deschanel, gospodič designated driver, gospodič sosed od veterinarja našega Pesjana, gostujoče okrepitve z Dolenjske in moja zapisnikarska malenkost.

Kot že samo ime naše zasedbe nakazuje, smo se povsem spontano zbrali na določeni skrivni lokaciji v Črnučah ob povsem spontani zgodnje-večerni uri. Prav tako v duhu spontanosti nismo imeli vnaprej definiranega dnevnega reda in obravnavanih točk. Smo pa povsem spontano uspeli pripraviti kar nekaj hrane. Prej omenjeni dežurni šaljivec je kar tako 'tebi nič, meni nič' na sejo zakorakal z roza hladilno torbo v naročju in iz nje izvrgel vse potrebne sestavine za focaccio. Glede na to, da je bil krožnik po dveh minutah in petintridesetih sekundah prazen, lahko z metodo dedukcije sklenemo, da je bila odlična.

Tudi sama sem se malce zavrtela po kuhinji in pripravila nekaj za pod zobčič. Ker z vedno čisto in pospravljeno kuhinjo je življenje vendar čisto preveč enostavno. Zgodilo pa se je nekaj precej revolucionarnega. Stvar je namreč taka, da na moji knjižni polici počiva kar precej kuharskih knjig, pa tudi spremljanje TV programa 24Kitchen mi ni ravno neznanka. Ampak iz neznanega razloga tako zelo redko skuham kaj, kar sem prebrala ali videla, da me je prav groza, potrata časa in denarja, za vse te informacije, ki jih imam, pa nikoli ne uporabim. In tako sem se v duhu (nezaposlenosti in) prednovoletnih zaobljub (te se nanašajo predvsem na to, da se do novega leta ne uspem porediti za par kilogramov) odločila, da prelistam vse moje kuharske knjige, si vestno označim vse, kar mi je všečnega in me zlakoti ter samo še kuham.

No in tako sem ob spontanem obisku zgoraj omenjenih junakov iz hladilnika vzela en zavitek že razvaljanega listnatega testa, ki sem ga par ur poprej povsem spontano kupila v Lidlu, in pripravila zvitke iz listnatega testa s sušenim paradižnikom. (In še zelo pomemben podatek: recept oz. idejo za te prigrizke sem pobrala pri Lorraine Pascale - Baking Made Easy)

Tole je tako preprosto pa še super njam. Kot sem že prej omenila, sem kupila en zavitek razvaljanega listnatega testa v Lidlu. Mislim, da količinsko znese 275 g listnatega testa. Jaz sem ga še malo razvaljala, ampak ne pretanko. Mogoče kakšna dva milimetra debelo. Potem sem uporabila en kozarec sušenih paradižnikov v olju, prav tako iz Lidla, 285 g piše na kozarcu. Olje sem odlila, paradižnike pa narezala/nasekljala in potresla po testu. Na testo sem potresla še malo posušene bazilike in nariban parmezan. Potem testo zvijemo do polovice z ene strani in do polovice z druge. Zgornji del premažemo z jajcem in postavimo v hladilnik za kakšne pol ure. Potem narežemo približno 1 cm debele rezine in pečemo 10 - 15 minut na 180°C, dokler niso zlato zapečene. 

O sladkem programu pa naslednjič. Bodite zdravi.