Praznična večerja: Za piko na i, apple cider

Takole smo počasi, a zanesljivo prikorakali do zadnjega letošnjega recepta v sklopu božične večerje. S polnimi trebuhi, odpetimi hlačami in malo zarolanimi pajkicami, smo se prebile do sladice, ob kateri smo si že tako polne trebuhe še dodatno polnile z jabolčnikom.

Degustacija piva: Tektonik, Vizir in Hopsbrew

Preden se kdo obregne v neustrezno strokovno podkovanost in ocenjevanja napačnih parametrov piva … Mu povem, da ima popolnoma prav. Sem velik ljubitelj piva, sploh od kar sem se začela navduševati nad malimi slovenskimi pivovarji, ki jih počasi, vendar nadvse vztrajno spoznavam v družbi pivskih prijateljev. Sem pa dalečdaleč od kakršnegakoli poznavalca. Tako sem tudi opozorila Lidlovce, ki so pred dnevi po tviterju iskali preizkuševalce za piva, s katerimi bodo v naslednjih dneh založili Lidlove police. Pa so se vseeno strinjali, da bodo podprli hitrejši razpad mojih jeter in mi v varstvu pustili piva treh slovenskih pivovarn.

Pri ocenjevanju mi je na pomoč priskočil brkati Poba, glavni partner v mojih zločinih. Morda naj kot referenčno točko pri določevanju najinega okusa izpostavim, da je njegova ljuba sorta Bevogov Kramah, moja pa Starvation od Reservoir Dogs.

Po tehtnem premisleku sva ugotovila, da bo zadeva najbolj pregledna, če piva preizkušava po znamkah. Pri vsakem sklopu naj bi začela s tistim z najvišjo vsebnostjo alkohola in nadaljevala proti šibkejšim. Preden sva zamenjala okus, sva splaknila kozarec (Skromna zaloga študentske posode je kriva za izbiro kozarca na spodnjih fotografijah. Ni bilo bolj primernega). »Da bodo pogoji objektivni,« je pripomnil on. Jaz pa sem na hitro potlačila pomisleke o tem, koliko zares objektivna pogoja sta vedno bolj pivnjena preizkuševalca.

Kdaj ste nazadnje kakšno stvar naredili prvič?

Ne bom vprašala, kako kaj novoletne zaobljube okoli diet. Ker vem, da nam je večini malo nerodno, ko pogovori sredi januarja nanesejo tudi na te, lahkotne teme. Letos, za spremembo, se nisem slepila in sem si obljubila na prvega zjutraj samo to, da se bom imela rada (no, pa da bom pila vodo ob alkoholu, ampak pustimo to). Najprej to pomeni, da si ne bom lagala. Hkrati, da si ne bom prizanašala. Da bom želje, ki jih že dolgo nosim s seboj, letos skušala uresničiti; če mi ne rata, vsaj poskusila bom. In to, da bom vsak teden naredila nekaj, kar še nikoli nisem. To ne pomeni samo veliko potezne 'leteti na Luno' situacije, ampak predvsem nove poti, jedi, se vrgla v stvari, ki me delajo negotovo, rekla kakšen 'ne' več in potem tudi kakšen 'ja' več, spremenila kakšno reč ali dve, pa bo. Zavedati se, da lahko delam nove stvari. Saj veste, tisti 'Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič?'.

In Bormašina mi je pri tem v veliko pomoč. Sicer ga, zelenega zmešančka, nisem naredila prvič, je pa prvič na blogu, in to šteje. Mercator nam je spet pripravil izziv, tokrat zelenjavno-sadni. Mislim, da ni treba posebej povdarjati, da je namen tega ena sama kipeča gmota zdravja, sijoče in bistre oči, lepa koža, malo dlje sit želodec in zraven izgubljena kakšna deka? Ja, vam povem na dolgo?

Pa na zdravje in veliko jajc!

Takole. Pa smo Bormašince priromale do zadnje objave v letu 2015. Nisem največja pristašica lihih številk in po pravici povedano se tudi letošnje leto ni pričelo najbolj optimistično. No, pa me poglejte sedaj. Moji dnevi se vrtijo okrog dobre štiri kilograme težkega in občasno precej glasnega bitja. Vse je lepo in prav in točno tako, kot mora biti in v resnici še časa nimam pomisliti na sode in lihe letnice in potencialne povezave med dobrim in slabim letom.

Jutri bomo vsi pokonci malce dlje, kot smo ponavadi. Bormašince smo imele generalko že danes zgodaj zjutraj, malo čez polnoč so bile namreč Nina, Beti in Sanja za radijskimi mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija v oddaji Nočni obisk. Klik na tole povezavo, pa boste lahko preposlušali, o čem vse s(m)o se dekleta razgovorila.

Ne bom dolgovezila. Z dekleti smo se zadnjič podružile in tudi slastno najedle. Jaz sem v zadnjem momentu izbrskala recept za "pijačo", ki pa v resnici ni taka tipična silvestrska alkoholna poslastica, je pa vsekakor tale Eggnog oz. Jajčni liker super za prihajajoče mrzle večere. 

Še preden pa preidem k receptu pa samo še ... vse lepo in dobro v 2016. Veliko slastnih receptov, čim manj zažganih posod, en kup inovativnih idej in uspešnih eksperimentov v kuhinji in še in še in še. Bor mašince si v 2016 najprej najverjetneje vzamemo malce počitka, potem za novimi močmi nazaj za štedilnike.

Tako, sedaj pa Eggnog!

Pumpkin Spice Latte

Obstajajo okusi, ki jih imamo večno v spominu. Najsibodi zaradi ene same sestavine v jedi, enega zamrznjenega trenutka v času, ene osebe, s katero deliš spomin ali pa zaradi okolja. Prikličejo nazaj tisti rahel vetrc in sol v zraku, glas osebe na desni, čebljanje nerazumljivega jezika v ozadju, glasno trobljo trajekta in občutek lahkotne rumene obleke na koži. Prikliče občutke, zaveš se lastnega nasmeška in za trenutek si spet tam, kjer si živel sanje. In ko padeš spet nazaj v sivi skorajnovember...no, raje ne bi. To je sicer zgodba za kdaj drugič, danes želim z vami deliti druge spomine. Bolj... mrzle. Kar se tiče letnega časa. In vroče, kar se tiče okusov.

Čajanka!

Kot rezident študentskega doma in lastnik najbolj skromne kuhinjske opreme, sem poskrbela, da na pikniku nismo ostale žejne. Če smo čisto iskreni, so mi dekleta najbrž milostno zaupala nalogo, ker se nam vsem po torbicah valja najmanj pol litra postane vode. Hidracija, hidracija, hidracija! Pomembna reč, sploh v dnevih, ko še hudič švica. In ker, BAJE, gintonic ne odžeja zares, sem se po pravem hipster navdihu lotila domačega ledenega čaja. Torej - kako napisati recept za nekaj tako trapasto preprostega? Skuhaš najljubši čaj, ga ohladiš in postrežeš.

SMUTIJI spotoma: Farjolčni.

Kaj je dobra stran tega, da tehnika zataji? Am, sem hotela nekaj napisat, pa mi je ušlo. No, ni dobre strani. Sploh, če si od nje odvisen kar se tiče osnovnih reči, začenši z budilko. Dobra stran bi bila, če nimaš opravkov in če nisi zmenjen in če ni slučajno v opomniku kaj napisano, pa če bi ti moral kdo kaj napisat, ti nekomu, koga poklicat, kje biti, sms poslati... Saj vidite, kam to gre. Če nam tehnika lajša življenje in nam lene riti dela še bolj lene, potem nam greni dni, ko ne dela. No, moj računalnik še plitko diha na škrge, vsake tolko se mu pogled zamegli, meni pa tudi, ko pomislim na novega. Potem  pa je tu telefon, ki me je pustil na cedilu, zato sem tudi jaz njega pustila na cedilu in nabavila novega. Spet diham. Tri dni zmedene izolacije je bilo dovolj. Ajm bek.

Malo sem pobrskala med fotografijami, pa našla tegale lepotca. Enega poletnega, ki je tudi zdaj čisto izvedljiv, ampak poleti super paše, ker je mrzel. Srebati po slamici tole sladko frjolčno sladkobo od smutija, v senci kakijevih listov, noge v luft, pa knjiga v naročju... Ah, poletje, pridi, pridi!

[yumprint-recipe id='43']

SMUTIJI spotoma: Zeleni.

Zjutraj je tako težko vstat. Tema je še, zunaj mraz, po možnosti tako kot danes še sneg, in ves kaos se zdi tako lahko zamudljiv pod toplo odejo... Ampak nič, treba je v svet, najprej pa še kaj dobrega zaužiti! Pripravila sem tri zelenkote, vsi so na bazi špinače in manga, ker, ne boste verjeli, oboje imam na zalogi in oboje obožujem.

Sem pa tekom dveh tednov, kar bolj pridno blendam v ranem jutru, ugotovila, da sem dopoldne manj zaspana, če zjutraj pijem tele dobrote. Prej sem pojedla kak rogljiček, sendvič, kosmiče oziroma nič, pa se mi je začelo okoli 10.ure res spati. Zdaj se mi zdi, da smuti prime bolj kot kava! (Ampak, da vas vseeno potolažim, kava je le kava, zjutraj tako fino zadiši, ko pridem na delo, da ji težko rečem ne. Tako zdrava jutra bi bila pa že čist antibormašincastajl!)

Torej, veselo na delo, blenderji Slovenije! Trgovinski seznam je malo daljši, ampak nič ne de, malo prevetrite omare, poiščite vso suho sadje in oreščke, ki jih je prinesel Miklavž, pa jih dodajate tem smutijem. Prav tako lahko sledi sezam, lanena semena, chia semena, prosena ali ajdova kaša (oboje pred blendanjem kuhano!), pirini kosmiči... Samo da je. Telo vam bo za tak jutranji pogon hvaležno, povrnilo pa vam bo z energijo čez cel dan.

Otvoritev tedna smutijev a.k.a. zeleni smuti s kivijem in jabolkom

Nič, zgleda, da smo tudi Bormašince podlegle januarskemu trendu generalnega čiščenja telesa. Če se zanj že na začetku meseca nismo odločile same, so nas zdaj na to opomnili kolegi iz Mercatorja. Več kot očitno so opazili, da se trenutno na našem blogu čisto preveč pogosto pojavlja beseda Nutella, ki ji občasno družbo dela kakšna torta pa sladoled in naprej v tem stilu. Čisto nič januarsko. Bomo pa zato mesec zaključile z očiščevalnimi smutiji! V tem tednu tako poskušamo popraviti grehe, ki se nabirajo že od decembra in smo jih pridno prenesle v novo leto.

Slavnostna večerja - nekaj za popiti

Na meniju so se zvrstile že vse jedi, ki smo jih pripravile za našo slavnostno večerjo, zato je skrajni čas, da vam zaupamo, katere pijače smo si pripravile, da smo poplaknile tiste grižljaje, ki smo jih iz nestrpnosti malo prehitro pogoltnile. Odločile smo se za pripravo treh koktajlov, a na koncu pristale pri dveh, ker tretjega enostavno ne bi uspele skonzumirati, saj je bilo hrane toliko, da enostavno ne bi šlo. Sploh ker je bil tretji malce bolj nasitna zadeva, ki bi za nekatere lahko celo nadomestil sladico. Pa ga kar pustimo za kakšno drugo priliko, danes je čas za dva osvežilna koktajla: kivi bellini in ice bite.

Ko sem listala po knjižici s 500 recepti (500 Cocktails avtorice Wendy Sweetser), sem imela za vodilo najprej to, da ne vsebujejo preveč eksotičnih sestavin ali prevelikega števila različnih alkoholnih pijač, ki jih nobena od nas nima na zalogi. Dodatno sem upoštevala še izbiro svežega sadja ali sadnih sokov in drugih sestavin, ki so nam dosegljivi v trgovinah. Izbira koktajlov se je tako iz 500 zmanjšala na 10, med katerimi smo potem izbrale tri oz. dva taka, ki se bosta kar najbolje podala k naši večerji in bila tako ali drugače slavnostna. Prvi, kivi bellini je alkoholen, drugi, ice bite, pa brezalkoholen in tako primeren tudi za tiste, ki alkohola ne pijejo (in ne govorim samo o najmlajših).