Ko hiša diši po domačih dobrotah

V nedeljo popoldne sem se odločila, da bom spekla nekaj rogljičkov za naslednji dan (a ni fino začeti tedna s svežimi domačimi rogljički?). Za zajtrk oziroma za malico za mojega gospoda. Velikokrat si namreč privošči kakšen pekovski izdelek za malico v službi, v nedeljo pa v trgovini nisem dobila več nič, kar bi lahko pomalical. Zakaj mu malice ne bi spekla sama doma?

Ker mi listnato testo ni tako pri srcu, sem se odločila, da poiščem en star recept za rogljičke iz kvašenega jogurtovega testa. Prepričana sem bila, da sem ga že objavila na bormašincah, ampak ga nisem nikakor našla. Naslednjič ga bom, ker ga bom zares zapisala. ;)

Polžki s skuto in pehtranom

Huh, teli polžki so se pa načakali v osnutkih za objavo. Ampak, kdor čaka, dočaka! Tako, kot sem tudi jaz par dni nazaj dočakala prvo pravo prespano noč moje dojenčice. Saj vem, medicinsko gledano se reče, da dojenček prespi noč, ko spi 5 ur v kosu. Ampak roko na srce, glede na to, da greva z Gajo spat med 20. in 21. uro zvečer, pa da se je kar velikokrat po 5 prespanih urah prvič prebudila ob 2. ali 3. uri ... To ni ravno nek tak ritem, ob kateremu bi tudi odrasel bil zadovoljen in rekel, uh, to noč se se pa res naspal. No, zadnjič je Gaja zaspala ob 21. uri spala do šestih zjutraj. Jaz sem ob štirih začudeno pogledovala na uro, računala, če mislim prav, potem pa me je skoraj razneslo od sreče, pa še nazaj nisem mogla zaspat. Noro. 

Pa pojdimo naprej k nedojenčkastim temam. Pomlad je tu, poletje se bliža. Jaz že praznim zamrzovalnik - pred poletjem je treba porabiti stare zaloge borovnic, malin, robid (da bo motivacija za nabiranje novih večja). V mamini toplo gredi se je že razbohotil motovilec, samo da se temperature povzdignejo, pa bomo pričeli s prekopavanjem vrta. Naša mami v zamrzovalnik vedno spravi tudi zelišča - eden najbolj dragocenih je pehtran. In ker ga bo poleti spet polno na vrtu, je treba porabiti tudi to. Vseeno pa ob zaenkrat še hladnih večerih paše malo vklopit pečico in se pogret ob kakšni topli pojedini. Danes vam ponujam recept za Kvašene polžke s skuto in pehtranom.

Silvestrovo s prijatelji

December se je komaj začel, mi smo pa že pri koncu starega leta oz. tik pred vstopom v novega. Mercator nas s projektom #KuhaM ni zaposlil samo z razmišljanjem o idejah o tem, kako preživeti trenutke v kuhinji z našimi najmlajšimi, ampak tudi to, kako se ob koncu leta poveseliti s prijatelji. Malo sem tuhtala, kaj dobrega bi lahko Bormašince pripravile, potem sem pa med gledanjem moje ljube Laure naletela na tale koncept pull-apart bread. Oziroma če skušam posloveniti - narazen-potegljivi kruh, hehe. Ona je sicer pripravila jesensko različico, jaz pa sem se poigrala s silvestrsko. No, roko na srce, sestavine niso nič kaj posebno praznične, ampak brez problema recept malce prilagodite in popestrite s kakšno dobroto, ki jo čuvate in hranite samo za posebne praznične priložnosti. Pa začnimo - narazen-potegljivi kruh s čebulno pomako.

Krapec!

Poletje je mimo in naše kuhalnice, ki so lansko leto pridno kuhale v Mercatorjevem KuhaM projektu, so se spočile in so pripravljene na nove izzive. Letos bodo izzivi še posebej zanimivi in povsem drugačni od tistih, s katerimi smo se spopadali lansko leto. Te dni lahko v Mercatorjevih prodajalnah zasledite tipične izdelke iz Pomurja - gre za projekt SloFest, s katerim želi Mercator kupcem še bolj približati slovenske pokrajine z njihovimi tipičnimi kulinaričnimi dobrotami. Tudi blogerji, ki sodelujemo v projektu KuhaM z Mercatorjem, smo bili povabljeni, da raziščemo slovenske pokrajine, ki so kulinarično še kako pestre, žal pa se velikokrat ustavimo samo pri tistih najbolj znanih in niti ne raziščemo še vseh ostalih dobrot, ki nam jih določen predel ponuja. Saj ste uspeli razbrati, da ciljam na prekmursko gibanico, kaj ne? No, Prekmurje in Pomurje nista samo gibanica in bograč. Ampak preden se podamo v kulinarične vode, najprej razdelajmo, kaj Pomurje sploh je. Vsi večinoma rečemo področju, ki ga zajema izraz Pomurje, zgolj in samo Prekmurje, včasih kdo doda še Prlekijo. No, stvar je v resnici taka - Pomurje ne zajema zgolj Prlekije (med Dravo in Muro) in Prekmurja (od Mure naprej), ampak še nekatera druga področja, kot si lahko preberete tule. Toliko, hiter tečaj geografije Pomurja, hehe.

Kot sem že napisala - Pomurje nista samo prekmurska gibanica in bograč. Tu je še bujta repa, pa en kup močnatih jedi (mlini na Muri, logično), brez bučnega olja pa tako ali drugače ne gre. No, in če kdo v izobilju uporablja meni tako ljubo proseno kašo, potem so to zagotovo Pomurci. Zato je tudi današnji recept proseno-kašnat - predstavljamo vam Krapce!

Sem Nina in sem odvisna od Nutelle … in od nedavnega tudi od Nutellinih rolic.

Se še spomnite, ko smo govorili o bučkah? In se še spomnite, ko sem omenjala, da imam poleg te prekrasne zelene krasote še eno obsesijo, ki ni pol tako zdrava kot so bučke? No, končno je prišel čas, da vam izdam svojo sladko skrivnost, ki to v resnici ni. Širši krog mojih prijateljev in družine je namreč seznanjen z mojo obsedenostjo z Nutello. Saj vem, da je to dandanes že kar mainstream odvisnost, za katero se bolj ali manj uspešno zdravi tista polovica ljudi, ki še ni presedlala na 'trše' droge, ampak prepričana sem, da je pri meni stvar že zdavnaj presegla vse meje zdravega okusa.

Sem Nina in sem odvisna od Nutelle … in od nedavnega tudi od Nutellinih rolic.

Avtorica: Nina

Se še spomnite, ko smo govorili o bučkah? In se še spomnite, ko sem omenjala, da imam poleg te prekrasne zelene krasote še eno obsesijo, ki ni pol tako zdrava kot so bučke? No, končno je prišel čas, da vam izdam svojo sladko skrivnost, ki to v resnici ni. Širši krog mojih prijateljev in družine je namreč seznanjen z mojo obsedenostjo z Nutello. Saj vem, da je to dandanes že kar mainstream odvisnost, za katero se bolj ali manj uspešno zdravi tista polovica ljudi, ki še ni presedlala na 'trše' droge, ampak prepričana sem, da je pri meni stvar že zdavnaj presegla vse meje zdravega okusa.

Mesi, dokler se ti glava ne povesi!

Zahvaljujoč 1/2 zasedbe, ki je zadolžena za estetiko tega bloga (beri: odlične fotografije, ostale 3/5 Bormašinc namreč fotografsko hudo šepamo in si delamo prej sramoto kot karkoli drugega), je moj najljubši kuhinjski pripomoček (v trenutkih, ko tega zapisa še ne bere moj fant, pa tudi sorodna duša) na eksperimentalni izmenjavi. Varno zavetje moje kuhinje je zapustil bel in nepopisan, nazaj pa pride bog-ve-kdaj in bog-ve-kakšen. Se pustimo presenetiti.

 

Naj se najprej opravičim za nekajtedensko odsotnost. Tudi sama sem se vključila v ... eksperiment. Khm.

 

Doma me je pričakala vrečka jabolk in krompirja in tople besede Bormašinc, da smo resno zaplule v projekt #KuhaM in da naj kar hitro scompram kaj iz jabolk/krompirja.

 

 

Kvašeni marmorni kolač z višnjami

Zunaj je že prav vroče, doma na nočni omarici pa počiva odlična knjižica Čaša sladkega Alenke Kodele (mimogrede - Založba kmečki glas zadnje čase izdaja občutno boljše kuharske priročnike, tako vizualno kot tematsko so izjemne! Čašo sladkega si prav moram kupiti, trenutno jo imam sposojeno iz knjižnice, prav tako pa sem investirala v Gozdno kuhinjo Petre Kavšek, ki jo zelo zelo priporočam), jaz pa sem zadnjič vseeno zamesila kvašeno testo (nekako ga bolj povezujem z zimo in hladnimi meseci, ne vem, zakaj) in se zopet podala na "boj" z recepturo v Ramini knjižici receptov. Problem je ta, ker se takih receptov kar malo bojim, nikoli ne vem, kaj bo na koncu uspelo. Če ne drugega pa lahko vsaj vam ponudim izboljšavo in napotke, da bo sladica še boljša.

Pa saj v resnici ni tale marmorni kolač noben bavbav - gre takole:

Kvašeni marmorni kolač z višnjami

Avtorica: Tina

Zunaj je že prav vroče, doma na nočni omarici pa počiva odlična knjižica Čaša sladkega Alenke Kodele (mimogrede - Založba kmečki glas zadnje čase izdaja občutno boljše kuharske priročnike, tako vizualno kot tematsko so izjemne! Čašo sladkega si prav moram kupiti, trenutno jo imam sposojeno iz knjižnice, prav tako pa sem investirala v Gozdno kuhinjo Petre Kavšek, ki jo zelo zelo priporočam), jaz pa sem zadnjič vseeno zamesila kvašeno testo (nekako ga bolj povezujem z zimo in hladnimi meseci, ne vem, zakaj) in se zopet podala na "boj" z recepturo v Ramini knjižici receptov. Problem je ta, ker se takih receptov kar malo bojim, nikoli ne vem, kaj bo na koncu uspelo. Če ne drugega pa lahko vsaj vam ponudim izboljšavo in napotke, da bo sladica še boljša.

Pa saj v resnici ni tale marmorni kolač noben bavbav - gre takole:

Najprej zamesimo kvašeno testo. Jaz v KitchenAida presejem 550 gramov moke, malo posolim, premešam. Potem pa v manjši posodi raztopim 80 gramov masla in dodam 80 gramov sladkorja, 2,5 dl mleka, 30 gramov kvasa. Zmes ne sme biti prevroča, zato maslo raztopite samo toliko, da se raztopi, ne sme biti prevroče. Dodam še 2 rumenjaka, vse premešam. Vklopim KitchenAida in med mešanjem počasi vlivam mokre tekočine v moko, da se vse dobro zgnete. Ko je testo mehko in voljno, ga razdelimo na polovico - eno polovico damo vzhajati, drugi pa primešamo 50 gramov kakava, ki smo ga raztopili v malo vode (ampak res malo, jaz sem je dala preveč in sem potem morala dodati še kar nekaj moke). Obe testi naj vzhajata, da se njuna količina podvoji.

Potem razvaljamo najprej belo testo (lahko pa tudi najprej čokoladno) na en centimeter debeline, premažemo z vodo, potresemo z višnjami v kompotu (jaz sem uporabila kar en kozarec, ne vem, kolikšna je količina, kupila sem jih v Hoferju), ki smo jih odcedili. Preložimo z drugim testom, ki smo ga razvaljali na enako velikost. Potem pa vse skupaj zavijemo od obeh strani proti sredini. Premažemo z beljakom, ki nam je ostal in pustimo vzhajati. Pečemo približno 40 minut na 180°C.

Ohlajen kolač lahko prelijemo s čokolado ali potresemo s sladkorjem.