Tako kot sem se pred nekaj leti rada vozila z avtobusom v službo, ker sem lahko za tistih nekaj deset minut pobegnila v domišljijski svet knjig, ki sem jih prebirala, se danes le stežka odločim, da ne bi šla s kolesom v službo. Kar pa je bilo v zadnjem tednu nekoliko težje izvedljivo, saj je cele dneve bolj ali manj deževalo. Na srečo sem pri noni pred nekaj meseci odkrila ogromno pelerino, ki kar dobro opravlja svoje delo, mi pa manjka še par stvari, ki bi mi res omogočale vožnjo s kolesom, ne glede na to, koliko dežuje. Kapuca mi namreč ali drsi dol iz glave, ali pa mi popolnoma zapira vidno polje pri straneh, kar je precej tečno, saj ne vidim avtomobilov, ki morda zavijajo desno čez kolesarsko stezo (in med dežjem ne pričakujejo kolesarjev). Poleg tega mi gredo dežne kaplje v oči in je tečno gledati. Kar pa je obvezno pri vožnji s kolesom. ;) Pa sem prišla na idealno rešitev, seveda! Že nekaj časa sem razmišljala, da bi bilo dobro, če bi si kupila čelado, pa sem si vedno premislila, ker je bila predraga, ali pa sem z njo izgledala hecno. No, našla sem eno, ki je bila cenovno ugodna in sem se za varnost požvižgala na izgled. Sem pač hecna, kaj zdaj. Druga izboljšava, ki jo pa še moram izpeljati je ta, da 'oblečem' noge nekako od kolena navzdol z nečim nepremočljivim. Pelerina je sicer v zmernem dežju čisto dovolj, če pa imam kakšno torbo več s sabo (za telovadbo ali službeni prenosni računalnik), pa ni več tako prijetno in pridem na cilj s precej mokrimi hlačami. Ideje?
Lazanja vsekakor ni rešitev za mojo kolesarsko zagato, je pa vedno dobrodošla rešitev za dobro kosilo. Enega od teh deževnih dni sem pripravila špinačno različico in z njo pocrkljala najina želodčka. Danes na meniju torej špinačna lazanja s feta sirom.
