Pite: vedno raje jih imam

Pite so se mi v zadnjem času priljubile. V preteklosti pa sem namesto njih veliko raje izbrala torto. Danes je morda malce drugače. In pite se zelo rada lotim. Tako kot pri tortah se lahko igram z različnimi okusi in kombinacijami, pripravim navadno testo, čokoladno ali s kakšnim zanimivim okusom, začimbo. Prav tako je z nadevom. Hkrati je pita nekoliko manj 'fensi' od torte, a še vedno prava poslastica ne zgolj za oči, ampak predvsem za brbončice v ustih. V katerem taboru ste pa vi? Ljubitelji_ce pit ali tort?



 

Tokrat sem pito pripravila za obiske prijateljev pri mojih starših. Odločila sem se za zanimivo kombinacijo meni ljubih okusov: vanilija, hruška in črni čaj. Dovolj nevtralno, da so všeč večini, a vseeno malo bolj posebno, predvsem zaradi zanimivega okusa, ki ga testu doda črni čaj.

Praznična večerja: Za piko na i, apple cider

Takole smo počasi, a zanesljivo prikorakali do zadnjega letošnjega recepta v sklopu božične večerje. S polnimi trebuhi, odpetimi hlačami in malo zarolanimi pajkicami, smo se prebile do sladice, ob kateri smo si že tako polne trebuhe še dodatno polnile z jabolčnikom.

Praznična večerja: Pomarančno čokoladni kozarčki

Pa je še eno leto skoraj naokrog. Kot so to pred mano storile že ostale Bormašince, se bom tudi sama v, verjetno zadnjem letošnjem zapisu, osredotočila na povzetek leta, ki bo kmalu za nami.

Kaj naj rečem, tole 2016 je pa bilo nekaj posebnega, zmedenega in norega. Vsaj zame. Ko razmišljam o preteklem letu, se počutim kot na vrtiljaku sredi kampa v Maredi. Tistemu, ki je najbolj sumljiv, pa ne veš ravno, če bi se res prepustil njegovim dogodivščinam, ki se znajo končati dokaj klavrno.

Priznam, lanskega vstopa v novo leto se nisem niti najmanj veselila. Strašila me je negotovost, ki jo je leto prinašalo s seboj in grenak priokus, da se stvari morda ne bodo iztekle tako, kot sem si želela. Danes, ko tole pišem lahko rečem, da je bil strah delno upravičen. Leto je bilo vsekakor čustveni vrtiljak, z najboljšim zaključkom, na kar si v začetku letošnjega januarja nisem upala niti pomisliti.

Praznična večerja: Tunine kroglice v paradižnikovi omaki in sredozemska polenta

Praznični dnevi so že tu, vsako leto pridejo prej in vsako leto zmanjka dni, da bi jih zaužila v miru, brez pretirane panike, kako z darili in podobne neumnosti. Nekateri ljudje obožujejo praznike, ker jih povežejo z družino, ker radi okrasijo svoj dom in jim bleščeča smrekica nariše nasmeh na obrazu. Na drugi strani pa so tisti, ki jim prednovoletni prazniki predstavljajo predvsem stisko. Ker nimajo denarja, da bi obdarili svoje najbližje, ker se počutijo sami, ker so skregani s potrošnjo ali zaradi čisto tretjih, osebnih razlogov. Vsak si praznike, kot tudi vsak svoj dan, kroji po svoje.



Sama jih poskušam zaužiti in uživati kolikor se le da. Stresu obdarovanja se sicer težko, a vsako leto bolj spretno izognem, privoščim si trenutek ali dva zase in predvsem se potrudim, da preživim kakšno uro, popoldne, večer ali dan s tistimi, ki so mi najbolj pomembni. Med njimi so tudi punce, s katerimi soustvarjam tale okusni blog. In letos smo se, lahko rečem, že tradicionalno dobile na praznični večerji, na kateri smo pripravile praznični meni in poskrbele za svoje brbončice, pa tudi za vaše, če se boste odločili in večerjo (vsaj delno) poustvarili.

Praznična večerja: sprehodi-se-po-trgovini-in-naberi-nekaj solata

Tale naša pojedina je bilo letos že tretja zapored. In res sem se je veselila! Če bi bilo po moje, bi imele take obede vsaj trikrat letno, hehe. Ampak ja, predstavljajte si, kako se uskladiti pet deklet, z najmanj tremi različnimi življenjskimi stili - misija nemogoče. Ampak res se imamo fino, super jemo, in vsako leto tudi bolje kuhamo! Iz leta v leto tudi bolje naštudiramo porcije - če smo se prvo leto odkotalile skozi Bernardina vrata, smo letos po Sanjini juhi in moji solati Ani zabičale, naj pripravi samo eno porcijo glavne jedi. In bilo je je ravno dovolj. 

In tako zaključujemo še eno leto. Kaj naj rečem, zame osebnostno je bilo tudi to leto en hud roller coaster - z majhnih otrokom to res ni težko doseči, hehe. Kuhala sem manj, kot sem upala, da bom, in jedla slabše, kot sem pričakovala, da bom. V letu 2017 je vsekakor veliko manevrskega prostora, da to izboljšam. Smo na Bor mašini imele nekaj super kulinaričnih projektov v tem letu in samo upam, da bo drugo leto tudi tako dobro, če ne še boljše. Vseh projektov na blogu niti ne omenimo, vabljeni na našo Facebook stran, kjer take zadeve vsekakor izpostavimo. 

No, en tak konkreten zaključek leta še spišem, za danes pa preneham čvekati in raje napišem, kako sem za našo večerjo pripravila solato. To je taka solata, ko nimaš kaj dosti časa za razmišljanje, kaj in kako bi, ampak se samo sprehodiš po trgovini (aja, pa časa tudi ni preveč - otrok spi v avtu! Babica jo pa čuva, brez skrbi, ne puščam male Gaje same v avtu. ;)) in upaš, da bo rezultat dober. In je bil! Solata z gorgonzolo, arašidi in še in še. 

Praznična večerja: Korenčkova juha malo drugače

Pa se bliža koncu, ta moj veseli december. Čas, ko raztegujem stene želodca, meje dobrega okusa, zmožnosti denarnice in navdušenje do druženja. Letos se obnašam še posebej dekadentno - toliko hrane in alkohola, kot sem zaužila v zadnjih dneh, si po moje zasluži že kakšno nagrado. Dobila bom pa samo izdatno drgnjenje stegen, saj vem. In čisto sama sem si kriva. *regrets nothing*

Enivejz, do konca leta in lomljenja novoletnih zaobljub pa nas loči še več kot teden in vse dve praznični večerji, zato se spodobi, da vas malo pockrljamo s tradicionalnim slavnostnim Bormašina za punce menijem. Že našim tretjim! Po prvem, izjemno baročnem, nam je pri drugem uspelo dovolj časovno in sestavinsko optimizirati jedilnik, da smo druženje zaključile še pred večerom in brez počenih želodcev. Brez sramu priznavamo, da smo prave pujse pepe, ko se pred nas postavi poln krožnik, zato je bolje, da si že uvodoma postavimo količinske omejitve.



 

In ko je vse skuhano, pomivanje!

Res je, da SilverCrestov Monsieur Cuisine veliko, veliiiiiiko dela opravi namesto nas. Sekljanje, mešanje, kuhanje ... Ja, ni da ni. No, eno stvar pa le prepusti nam. In to (skoraj) v celoti. Pomivanje! Ampak ni panike, na tem mestu ponujam par super nasvetov, ki bodo tudi to, sicer neprijetno opravilo, ki mu ne gre ubežati, olajšali. Jaz sem hudo lena, kar se tiče pospravljanja TAKOJ po tem, ko je jed skuhana in pojedena, hehe. A veste gospodinje, ki grejo zvečer spat, kuhinja pa je taka, kot da nameravajo zjutraj zajtrk postreči s pulta in ne s krožnikov? No, jaz nisem taka. Mene posoda počaka do jutra. Je pa tudi res, da imam hudo travmo - kar se tiče ropotanja zvečer. Te besede sedaj pišem v mojo obrambo, da ne boste mislili, da sem res totalen gnoj od človeka, haha. V glavnem - naša tamicena res nič, ampak čisto nič ni spala kot novorojenček. In sedaj, ko zadnjih nekaj mesecev KONČNO spi, si pač zvečer ne upava galamiti, da je, BOGNEDAJ, ne zbudiva. Tako. No, sedaj pa k čiščenju Monsieur Cuisina, haha. 

Čokoladni mousse. Brez 28 pripomočkov.

Uh, se spomnim, ko sem prvič delala mousse. Seveda je bil po receptu Julie Child, kaj pa drugega. Ena posodica za topit čokolado in maslo. Druga posoda za stepat beljake v sneg. Tretja posoda za stepat rumenjake s sladkorjem. Ne pozabimo termometra. In podaljška. In še eno posodo z vodo, ker rumenjaki se stepajo nad soparo. In potem imamo najbrž še en kup druge opreme, pa sem ta kompliciran postopek že nekaj časa nazaj poteptala globoko v spomin, do katerega ne dosežem več. Ker taka priprava je preprosto - too much. Tu mač. Ni čudno, da so američani iznašli enostaven mousse - ko stopljeno čokolado vmešajo v stepeno smetano. (Kar, seveda, ni tapravi mousse.) Saj ne rečem, dober je in če je treba je treba, ampak za nek preprost posladek kar tako, da vse skupaj izpade malo bolj fino in elegantno in da ga lahko (malce vinjeni) postrežemo za silvestra ... je pa preveč. Ampak, sedaj imamo SlverCrestovega Monsieur Cuisina. Nič več ni preveč. Sedaj je vse samo ... en dva tri. 

Grahova juha

Največja prednost našega Gospodiča je zagotovo to, da zna mešati in kuhati. Pa da zmiksa karkoli neverjetno hitro in neverjetno močno. Pa da je po kuhi umazana ena sama posoda. Hm, v resnici se ne morem odločiti, kaj mi je všeč najbolj. Najverjetneje res to, da imam čim manj umazane posode. Da se lahko sita in dobre volje, zleknem na kavč in počivam nadaljnjo uro. No, o tem, kdaj sem to nazadnje počela, kdaj drugič, hehe. Ampak lepo bi bilo. Če ne drugega, imam pa vsaj kuhinjo pospravljeno. In toplo, sladkasto, zeleno zimsko juho v želodčku, ki me prijetno greje v teh mrzlih dneh.

Ena čisto navadna rižota

Tale receptura res ni znanstvena fantastika. Je pa v resnici odličen prikaz, kako v SilverCrestovemu Monsieur Cuisinu pripraviti riž. En tak, ki se sam skuha. Saj vem, skuhati riž ni nobena znanstvena fantastika. Ampak meni ga vedno kaj zakuha, tale riž, hehe. Sploh na indukciji. Ne moreš ga pustiti, da se sam kuha, brez mešanja, ker se mi vedno prime na posodo. Potem je tu vedno vprašanje koliko vode, pa a ga po koncu kuhe odcedimo ali ne, pa ali bo sprejet ali to ali ono ... V glavnem, riž nikoli ni bila moja komfortna cona, zato sem prav vesela, da se ga v omenjeni napravi pripravi brez hujših travm. Moj riž je bil še malo oplemeniten, za Italijane bi bila to že cela rižota, po želji pa seveda dodajajte sestavine čisto po vaših željah. Moj recept pa je šel takole ...

Bučni humus

Današnji recept bo kratek. Tako kratek, kot je bila kratka naša noč. Pa so rekli, da so otroci bolj zdravi, ker manj virusov leta po zraku, saj so nizke temperature. No, naša tamicena nam je eno noč malce popestrila in si naslednji dan privoščila malce dopusta. Tako je ostala z mano doma, jaz pa pred dilemo - kaj ji pripraviti za zajtrk? Že dober mesec namreč hodi v vrtec, kjer je za najpomembnejši obrok dneva poskrbljeno. Saj jo rada pocrkljam s čokolinom in gresom in drugimi mlečnimi zadevami, ampak v vrtcu imajo za zajtrk večinoma vedno kruh z različnimi namazi. Nekoč sem izvedela, da so za otroke priporočljivi beljakovinsko bogati zajtrki. Raziskave so namreč pokazale, da so otroci, ki so zajtrkovali sladkarije, na testih spomina in koncentracije dosegali rezultate 70-letnikov. In tako je nastal Humus iz čičerike in buče. Ki ni teknil samo tamiceni, ampak tudi mamici. In babici. 

Proteinske ploščiče s koščki čokolade s konopljinimi semeni

Se tudi vam zdi, da letošnji december mineva ekspresno hitro? Ja, saj vem, da to rečemo vsako leto, ampak letos se mi zdi zadnji mesec leta še posebno hektičen. Tako zelo, da sem skoraj pozabila, da me v omari čaka še čokolada s konopljinimi semeni, ki jo moram porabiti.

#StartajSlovenija: Barba Sol

Sol. Najpomembnejša od začimb. Če se kulinarični pripravek še tako ponesreči, zadostna količina slanice izniči vse napačne okuse in nadvlada brbončicam. Kar ni nujno cilj našega gurmanskega popotovanja, heh. Priznam, jaz bi najbrž kar takoj umrla, če mi vzamete sol. (Za kar bi vam moje zdravje bilo najbrž hvaležno, ker za visok pritisk poskrbijo že izdatne količine kofeina.) Brez soli so jedi pač puste, pika. Že Martin Krpan je prepoznal vrednost belih kristalov in nato konsistentno kršil zakonodajo s tranzitom neprijavljenega blaga, da je severnim sosedom lahko dobavljal belo zlato.

#StartajSlovenija: Gorki Chili + tortilja nadev

Še pred kakšnim letom si nisem mislila, da bom ravno jaz tista iz skupine, ki bo ob povabilu na testiranje pekočih čili omak dvigovala roke in navijala, da bi bila izbrana. Disclaimer: Še vedno se pekočih reči lotevam s skrajno previdnostjo in minimalnim doziranjem, kar pa štejem za veliko prednost, saj mi pekoči hudički tako še niso uspeli požgati vseh okuševalnih čutnic. Kljub pomanjkanju izkušenj se imam tako za precej verodostojen recenzentski vir. Tako sem torej precej samozavestno zagrizla (heh) v ambasadorsko vlogo, h kateri so nas povabili pri Štartaj, Slovenija! in Gorkemu Chiliju dovolila vstop v svojo novo kuhinjo (o moji selitvi pa malce več v katerem od prihajajočih zapisov).

Stroganov in njihova govedina

Naj bi bila huda zima, ko je kuhar družine Stroganov oziroma Stroganoff moral za potrebe obiska pripraviti kosilo. Vsa govedina je bila zamrznjena, zato je še kar zamrznjeno rezal na koščke in nastala je omenjena govedina Stroganov. Mene tole še najbolj spominja na golaž. No, v resnici pa sem želela prikazati, kako lahko Monsieur Cuisine kuha tudi mesne jedi in ne samo juhe, omake, sladice, smoothije itd. In odlično se je odrezal. Ker je pokrov neprodušno zaprt, se je govedina v relativno kratkem času skuhala tako zelo, da je v ustih kar razpadla. No, jaz sem sicer uporabila paketek govedine v koščkih za golaž iz Lidla in jasno, vmes se je našel tudi kakšen malo bolj čvrst kos mesa. Ampak nič hudega - taki koščki dajo največ okusa, malo telovadbe za čeljusti pa tudi ne škodi, hehe. 

Pomarančno-lešnikov brownie

Brownije lahko pečemo celo leto, če pa jim dodamo temno čokolado s pomarančo, postanejo pa še toliko bolj zimski in praznični. Čokolada - pomaranča je namreč ena tistih kombinacij, ki mene vedno asociirajo na zimo. Tudi ta poslastica je pripravljena s pomočjo SilverCrest Monsieur Cuisine naprave. Tule je še posebej prav prišla funkcija kuhanja oziroma segrevanja, saj smo v eni posodi najprej segreli oziroma stopili maslo in čokolado, nato pa samo dodali vse ostale sestavine. Nič izgubljanja časa z mikrovalovko, 13 različnimi posodicami in komplicirano pripravo. No, pa pojdimo kar na recept.

Pita z rdečo peso in feto

V spodnjem receptu vam ponujamo malce nenavadno uporabo rdeče pese. Večina si jo privošči v solati, nekateri v juhi, popularna je tudi v burgerjih, jaz pa sem jo tokrat uporabila v slani piti. Kombinacija je malce nenavadna in priznam, tudi sama sem bila skeptična. Zaman! Teli okusi so ravno dovolj prefinjeni, da tale pita lahko služi kot sofisticiran silvestrski prigrizek oziroma predjed. Ostanki pa drug dan (ali pa še za cel teden, če je bo slučajno kaj ostalo) za malico v službi. (Ob predpostavki, da 2. januar ne postane zopet praznik, hehe, tako dolgo namreč pita definitivno ne bo preživela.) Aja, in seveda - o A do Ž je tale pita narejena v SilverCrest Monsieur Cuisine aparatu. In krhkega testa definitivno nikoli več ne boste mesili na roke, to vam zagotavljam.

Bananin kruh

Obožujem poimenovanje tega peciva. Ker roko na srce, to je pecivo, kolač, sladica in nič drugega. Poimenovanje kruh pa je priročno samo za to, da ga lahko poješ kakšen košček več in nimaš slabe vesti. Še več, nanj še celo namažeš nutelo! No, zdaj pa šalo na stran. (Kar ne pomeni, da ga dejansko nisem pojedla v kombinaciji z nutelo, ampak pšt!) Tole je bil prvi recept, ki sem ga izbrala za pripravo v prihajajočem SilverCrest Monsieur Cuisine mašini, in če odštejem eno posodo, v kateri sem tehtala sestavine ter dva kosa pribora, je bilo to tudi vse, kar umazala. Posodo in rezilo Monsieur Cuisina, namreč. Rezultat pa je najbolj mehek in bananasto dišeč bananin kruh, kar sem jih kdaj jedla. 

Ena nova mašina v kuhinjo, pet starih ven.

Saj poznamo tisto zgodbo ... se vselimo v novo stanovanje, ali pa samo v novo kuhinjo. In razmišljamo, katere naprave vse potrebujemo - poleg loncev, krožnikov, kozarcev in pribora, se ve. Naša Sanja bi o tem lahko kaj povedala, nedavno je postala lastnica svoje pečice (to je najbpomembneje, hehe!) in seveda vsega drugega, kar pride poleg. Kar precejšen stres, kaj ne? Ko pa enkrat človek dobi otroka, se število aparatov, ki jih potrebujemo, še za enega ali dva poveča. 

Pa poglejmo, katere aparate vse potrebuje mlada ženska (z otrokom) v kuhinji. Ker je zdravo življenje (in z njim smoothiji) sedaj tako popularno kot leta 1998 Esmeralda, seveda za začetek potrebujemo dober blender. Saj veste, tak, s stekleno posodo, ker plastična hitro postane umazana in grda, pa da je dovolj velik in močan. V njem lahko pasiramo tudi kakšne juhe, ampak kdo bo 2 litra zelenjavne juh prelival v stekleno posodo, v takem primeru je obvezen tudi palični mešalnik, seveda. No, ampak palični mešalnik zna zelo fino spasirati, kaj pa, če želimo samo malo nasekljati? Potem je obvezen sekljalnik. Tak manjši, priročen, da ga hitro vzamemo iz predala in v njem sesekljamo zeliščni nadev za bagete. Ampak brez njegovega velikega brata, multipraktika, pa spet ne gre. Le kje bomo ribali jabolka za štrudelj? Pa mesili krhko testo in drobili piškote z maslom za tortno podlago? Dodamo še to na pult! Zdaj imamo pa res že skoraj vse. Opa, ne, še eno stvar smo pozabili - zmogljiv mešalnik! Bor mašino za punce, po domače. No, za kakšno hitro stepanje smetane za sadno kupo ali pa mase za palačinke bo čisto zadostoval ročni mešalnik. Zdaj pa, ker dober biskvit res ni tak, kot mora bit, če ga nekdo 10 minut neusmiljeno ne pretepa, je pa več kot dobrodošel tudi tista ornk bor mašina za punce, stoječi mešalnik! Pa ta nam zgnete tudi tako kvašeno testo za potico, da bi se še moja babica v grobu obrnila od navdušenja. Imamo že vse? Ah, kje pa - imamo vendar otroka! Obvezen je soparnik. Saj veste, da nam vitaminčki in minerali ne pobegnejo vsi v vodo med klasičnim kuhanjem.  

Zdaj imamo pa res vse. Kar veliko, ane? Vam je ostalo še kaj prostora na pultu? Vsaj za eno desko in nož, na kateri boste sekljali čebulo?

#Polonapolona: Kava v najboljši družbi

Priporočajo izogibanje svojih vzornikov, ker se bojda rado zgodi, da moraš nato kakšen popoldan preživeti v družbi razočaranja in sladoleda. In ker je Roald Dahl pod rušo šel žurat že davno preden sem sama ugledala luč tega sveta, dobronamernemu nasvetu nisem posvečala prevelike pozornosti. Potem pa je v naš elektronski poštni predal priletelo nadprijazno povabilo na predstavitev nove kolekcije Polonapolona šalc in sem vse spustila iz rok ter odfrčala v bistro na vogalu, nekaterim poznan tudi po najboljši kavi v mestu.

Božični porridge in december z Lidlom

Danes se javljam bolj na hitro. Kot kaže bo december zame zelooooo pester in prvi vikend, vsekakor mineva v takšnem duhu. Ne le, da se v službi dogajajo super fine spremembe, tudi dela je več, kot ga je bilo v moji dosedanji karieri. Ni se za pritoževat, glede na to, da se ukvarjam z zaposlovanjem, kajne?



Ne le, da so moji dnevi med tednom zapolnjeni s službenimi obveznostmi, fitnesom in kuhanjem, tudi konci tedna niso nič manj hektični. Prvi decembrski vikend se tako ukvarjam z nakupovanjem in ustvarjanjem božične dekoracije za naše pisarne. Khm, sama sem se javila, khm. No, ampak kot izgovor naj omenim, da sem prepričana, da bo okrašen delovni prostor vsem vlil še dodatno motivacijo in v kolektiv prinesel pozitivno praznično vzdušje, ki ga, roko na srce, sicer ne primanjkuje.

Pa to še ni vse. Če še niste slišali, smo Bormašince v mesecu decembru zadolžene, da vam vikende popestrimo tudi na Lidlovem Instagram profilu! I know! Vse smo nad idejo navdušene in smo se polne elana zapodile v ustvarjanje novih vsebin za naše razširjeno občinstvo. Torej, če še niste, takoj lajkat Instagram profil lidlslovenija, kjer vam prvi decembrski vikend krajša moja malenkost ☺



Za konec pa vas puščam z receptom za hiter, neverjetno okusen in zdrav zajtrk, ki si ga vsako jutro grejem v službeni mikrovalovki. Ja priznam, obsedena sem ☺



 

[yumprint-recipe id='145'] 

 

Save