Okej, priznam … spet sem zapravljala težko prigarane evre. Tokrat na Islandiji in niti malo mi ni žal. Sem pa seveda mislila tudi na vas, ki ste, medtem ko sem sama nosila tri bunde, flis in vetrovko (naenkrat afkors), pridno sedeli v pisarni, na nekoristnem predavanju na faksu ali pa samo uživali v deževnem vremenu, ki je v tednu moje odsotnosti zajel naše konce. Zato, da bi vam lahko kar najbolje predstavila islandsko kulinariko, sem jedla mlačno juho, napol stopljen sladoled in spila nekaj smutijev s centimetrsko usedlino … vse za potrebe vsaj na pol dobrih fotografij.
Pa začnimo na začetku, jah vem, moja izvirnost ne pozna meja. Verjetno vas, tako kot ostale slovenske soturiste, zanima, zakaj sva se tokrat odpravili ravno na Islandijo. Po uvodnih vprašanjih o tem kaj študirava, koliko sva stari in zakaj potujeva brez boljših polovic (sklepanje, da jo imam, jemljem kot kompliment, khm khm … ) je vedno sledilo zanimanje, zakaj sva se znašli ravno na Islandiji. Po njihovem mnenju bi namreč morali uživati nekje na Tajskem ali pa kakšni drugi, 'žurerski' destinaciji. Z odgovorom, da imava res radi naravo in da sva si sem želeli že dolgo, se nikakor niso zadovoljili. So pa razumeli, ko sva prvi ugasnili luči v hotelski sobi in jih poslušali, ko so se pozno ponoči, močno podkrepljeni z Brennivinom, vračali v 'bazo'. Žurerki pa taki.
Islandija je popolna destinacija za vse tiste, ki ste spomladi, skupaj z obilno večerjo in polovico velike Milke, požrli tudi svoje novoletne zaobljube. Za dodatne maščobne obloge se ne boste preveč sekirali, ko boste nase, sicer zelo na tesno, vlekli že drugo bundo. Manjša težava se lahko pojavi le ob obisku Modre lagune, kjer obstaja možnost, da se ob obilici miniaturnih kitajskih turistov, počutite kot dinozavri, vendar vam bo ob pogledu na ostale slovenske tete in dede srednjih let, ki so kondicijsko nekako tako dobro pripravljeni kot ste sami, nekoliko lažje. Če vam tudi to ne bo v pretirano uteho, pa vam lahko obljubim, da bodo skrbi o lepi postavi izginile ob nakupu smutija v 'vodnem' baru, ko boste za 2 deci odšteli 5 evrov. Takrat vam bo šla po glavi le še skrb za preživetje, ko se suhi kot islandska klima vrnete na domača tla.
Zdaj pa k hrani. Kulinarična Islandija v treh besedah? Challenge accepted! Juha, jagenček, riba. Najhuje je, ko pride do združenja dveh. Jagenčkova juha na primer. Priporočam vam jo le, če ste ljubitelj mesa IZREDNO intenzivnega okusa. Boljša izbira sta jastogova ali pa zelenjavna juha, ki ju, skupaj z jagenčkovo seveda, lahko dobite na vsaki postojanki v bližini večjih turističnih točk. Juhe so tudi najcenejša hrana, ki jo boste dobili na Islandiji, vse ostalo je precej drago za naše plitke slovenske žepe.
Sva si pa, ne glede na ceno, privoščili dve gurmanski večerji, za kateri sva odšteli približno toliko kot za tri pare Victoria Secret kopalk, ki jih, glede na večerje, itak ne bi nikoli oblekli. Prva je bila v restavraciji Perlan. Na večerjo sva odšli milo rečeno sestradani, kar je bila napaka tisočletja. Meni s tremi hodi je namreč minil brez posebnih presežkov, če govorimo o hrani. Za predjed morsko nabodalo z bakalarjem in lososovim karpačom. Za glavno jed kaj drugega kot zvezda Islandije, jagenček. Verjetno mi ni potrebno poudarjati, da sem bila po dveh, sicer oblinih hodih, še vedno pošteno lačna. Mirno kri sem ohranjala le zaradi misli na sladico, ki bo ublažila mojo lakoto. No, vsaj tako sem mislila, preden se mi je svet razsul na milijon koščkov, ko sem pred sabo zagledala eno kepico sorbeta iz rdeče pese in borovnic, aja pa da ne pozabimo na dve žlici kupljenega vanilijevega jogurta. Sama sladica je bila sicer okusna, vendar pa bi potrebovala najmanj tri porcije, da se kasneje v hotelski sobi ne bi basala z riževimi vaflji.
Je bil pa zato razgled ob večerji presežek v vseh pogledih. Restavracija Perlan stoji nad Reykjavikom, in njegova steklena kupola se med vašim 'gurmanskim uživanjem' vrti in omogoča pogled na celotno mesto.
Veliko boljša je bila večerja v restavraciji slovenskega lastnika Marjana. Marjan več kot očitno ve, kaj je dobra hrana, saj je bila večerja popolna. Čeprav sama nisem velika ljubiteljica rib, bi si točno tistega lososa, ki ga gledate spodaj na sliki, namesto kumaric in sladoleda zaželela v osmem mesecu nosečnosti. Večerja se je sicer začela bolj klavrno, saj je bila predhodno predvidena čebulna juha tik pred zdajci nadomeščena z jastogovo, ki nam je vsem že pošteno presedala. Nam ne-ljubiteljem so vseeno hitro ustregli s caprese solato, pa je bil volk sit in jagenček cel.
Za najboljšo lokalno hrano, ki vam bo v denarnici vseeno pustila nekaj evrov za težke čase ob vrnitvi, pa priporočam turkizno modro podrtijo z imenom Sea Baron, kjer vam postrežejo z, ne bodite presenečeni, jastogovo juho in različnimi morskimi ražnjiči, za pogumne pa spečejo tudi kita.
Če imate nekoliko slabo vest, lahko v restavracijah v prestolnici dobite tudi presenetljivo okusno solato s piščancem, v vrednosti le enih kopalk.
Tako, to je to, kar se hrane tiče. Če povzamem, Islandija je obljubljena dežela za ljubitelje morske hrane in jagenčka. Obljubljena dežela je tudi za tiste, ki sovražite morsko hrano in jagenčka, saj boste ob prihodu domov pripravljeni na sezono bikink kot še nikoli doslej … #vpotovalkoskrijtekilojabolk. Vsi na Islandijo torej!
