Avtorica: Nina
No, pa smo se tudi mi odpravili v trenutno
najpopularnejšo gostilno v Sloveniji. V sredo pozno popoldne smo se podali na
dolgo pot do Zgornjih Pirnič. Že tako dolgočasna ravna cesta se nam je zaradi
kruljenja po trebuhu zdela še daljša. In sreča ni bila na naši strani, saj smo
za piko na i pristali še v koloni, ki je bila posledica dela na cesti. Vse
tiste prevožene rdeče luči, nenadna
zavijanja in vrivanja pred nič hudega sluteče kolege šoferje, so bila zaman,
saj smo na našo rezervacijo vseeno zamudili. Ko pa smo v gostilno končno
prispeli, nas je čakal še en hladen tuš. Očitno so tudi gostje, ki so imeli
isto mizo rezervirano dve uri pred nami, obtičali v koloni. Gospodje pa so si
za obrok vzeli čas in se niti malo niso ozirali na grde poglede, ki smo jih
pošiljali v njihovo smer v želji, da mizo čim prej zapustijo, mi pa končno pridemo
do težko pričakovane večerje. Niso se dali.
Za mizo smo tako sedli šele ob osmih. Pred tem pa smo si čas krajšali s pisanjem po stenah akvarija, v katerem so ujeti naši najljubši kuharji. Ja, s svojimi prisarijami smo v zadrego spravili našo Tino, ki jo vsi že grozno pogrešamo, a si vseeno želimo, da v kuhinji ostane še dolgo.
Za mizo smo tako sedli šele ob osmih. Pred tem pa smo si čas krajšali s pisanjem po stenah akvarija, v katerem so ujeti naši najljubši kuharji. Ja, s svojimi prisarijami smo v zadrego spravili našo Tino, ki jo vsi že grozno pogrešamo, a si vseeno želimo, da v kuhinji ostane še dolgo.
