Ena čisto navadna rižota

Tale receptura res ni znanstvena fantastika. Je pa v resnici odličen prikaz, kako v SilverCrestovemu Monsieur Cuisinu pripraviti riž. En tak, ki se sam skuha. Saj vem, skuhati riž ni nobena znanstvena fantastika. Ampak meni ga vedno kaj zakuha, tale riž, hehe. Sploh na indukciji. Ne moreš ga pustiti, da se sam kuha, brez mešanja, ker se mi vedno prime na posodo. Potem je tu vedno vprašanje koliko vode, pa a ga po koncu kuhe odcedimo ali ne, pa ali bo sprejet ali to ali ono ... V glavnem, riž nikoli ni bila moja komfortna cona, zato sem prav vesela, da se ga v omenjeni napravi pripravi brez hujših travm. Moj riž je bil še malo oplemeniten, za Italijane bi bila to že cela rižota, po želji pa seveda dodajajte sestavine čisto po vaših željah. Moj recept pa je šel takole ...

Praznična večerja – solata

Naj vas že kar takoj razočaram (no, ali pa razveselim ). Tale objava, ki ste jo ravnokar začeli brati, ne bo dolga kot večino njenih predhodnic. Slabo počutje, boleče grlo in ravnokar zmazana pica, so glavni razlogi, zakaj kot mrož ležim na kavču in se mi ne ljubi niti do stranišča. Kaj šele, da bi se lotila večjega podviga, kamor definitivno prištevam tipkanje na, že pošteno zmahani tipkovnici.

 

Zato brez dolgovezenja. Prvo predjed vam je predstavila Bernarda, druga je na vrsti danes, in sicer solata. Očitno sem bila tudi ob izbiri jedi bolj lenobno razpoložena … le tako lahko opravičim, da sem že drugo leto zapored pripravljala solato. Je pa res, da so solate ena izmed mojih najljubših jedi in če bi si jo privoščila večkrat, predvsem pa brez zame obvezne sladice, mi verjetno poleti ne bi bilo tako nerodno.

Pumpkin Spice Latte

Obstajajo okusi, ki jih imamo večno v spominu. Najsibodi zaradi ene same sestavine v jedi, enega zamrznjenega trenutka v času, ene osebe, s katero deliš spomin ali pa zaradi okolja. Prikličejo nazaj tisti rahel vetrc in sol v zraku, glas osebe na desni, čebljanje nerazumljivega jezika v ozadju, glasno trobljo trajekta in občutek lahkotne rumene obleke na koži. Prikliče občutke, zaveš se lastnega nasmeška in za trenutek si spet tam, kjer si živel sanje. In ko padeš spet nazaj v sivi skorajnovember...no, raje ne bi. To je sicer zgodba za kdaj drugič, danes želim z vami deliti druge spomine. Bolj... mrzle. Kar se tiče letnega časa. In vroče, kar se tiče okusov.

Krompir z jesensko zelenjavo ali radosti enoposodne kuhe

Krompir. Kar se njega tiče, sem odkriti pristaš riža. Če lahko izbiram, je redko prva izbira krompir. Verjetno zato, ker je tako 'navadna', vsakdanja, najbolj dosegljiva surovina, v mislih pa imam najprej pražen, potem pire in potem še kuhan, v kosih, poleg ribe. No, ne hvala, če me želite očarati.

Čeprav se takrat, ko je prvi zgodnji krompir na vrtu že dovolj velik za konzumiranje, stanje povsem spremeni. Tisti sladki, drobni, rdeči krompirčki so božansko dobri in vsa nagnjenja do krompirja nenadoma izginejo. Prodana duša in principi gredo iskat gobe, jaz pa krompir na vrt. In ker tega slastnega krompirja ni celo večnost na voljo, malo pogoljufam in pečem na isti način tudi kasnejši, 'tazaresni' krompir. Spodaj vam predlagam dvoje načinov za pripravo priloge s krompirjem, ampak roko na srce, tole je jed že sama zase prav tako odlična in vam jo predlagam za kosilo.

Krompir z jesensko zelenjavo ali radosti enoposodne kuhe

Avtorica: Bernarda

Krompir. Kar se njega tiče, sem odkriti pristaš riža. Če lahko izbiram, je redko prva izbira krompir. Verjetno zato, ker je tako 'navadna', vsakdanja, najbolj dosegljiva surovina, v mislih pa imam najprej pražen, potem pire in potem še kuhan, v kosih, poleg ribe. No, ne hvala, če me želite očarati. 

 Čeprav se takrat, ko je prvi zgodnji krompir na vrtu že dovolj velik za konzumiranje, stanje povsem spremeni. Tisti sladki, drobni, rdeči krompirčki so božansko dobri in vsa nagnjenja do krompirja nenadoma izginejo. Prodana duša in principi gredo iskat gobe, jaz pa krompir na vrt. In ker tega slastnega krompirja ni celo večnost na voljo, malo pogoljufam in pečem na isti način tudi kasnejši, 'tazaresni' krompir. Spodaj vam predlagam dvoje načinov za pripravo priloge s krompirjem, ampak roko na srce, tole je jed že sama zase prav tako odlična in vam jo predlagam za kosilo.

Zelenjavna juha: strah in trepet

Zelenjavne juhe. Kljub temu, da njihova priprava izgleda sila preprosta, se jih iz neznanega razloga zelo dolgo sploh nisem lotevala. Vedno sem našla tak ali drugačen razlog, da si juhe nisem skuhala. Nekaj časa nisem imela paličnega mešalnika. Potem se mi je zdelo preveč zakomplicirano. Naslednjič nisem bila prepričana, kako naj jo začinim. Na koncu se mi je počasi že zdelo, da je juha cela znanost in na njeno pripravo nisem več pomislila. Lušte mi je sicer občasno zbujala kakšna dobra kremna ali zelenjavna juha. Na neki točki pa sem si rekla, da je dovolj tega strahospoštovanja do juh in sem se lotila priprave moje prve zelenjavne juhe po receptu. Seveda je bila to bučkina juha, ker je bila to zelenjava letošnjega poletja. Recept še sledi.

Ko smo s puncami sedele, se pogovarjale o aktualnih jedeh, ki jih pripravljajo v Gostilni, brskale po knjigah iz preteklih dveh sezon in se pogovarjale o tem, katere jedi bomo vse poskusile poustvariti, jedle zgoraj omenjeno bučkino juho, sem v knjigi prve sezone našla recept za juho iz buče hokaido. Ni mi preostalo drugega, kot da se javim, da jo preizkusim, sploh ker me je matral firbec, kakšen okus ima ta hokaido buča, ker je nisem še nikoli jedla.

 

 

Zelenjavna juha: strah in trepet

Avtorica: Ana

Zelenjavne juhe. Kljub temu, da njihova priprava izgleda sila preprosta, se jih iz neznanega razloga zelo dolgo sploh nisem lotevala. Vedno sem našla tak ali drugačen razlog, da si juhe nisem skuhala. Nekaj časa nisem imela paličnega mešalnika. Potem se mi je zdelo preveč zakomplicirano. Naslednjič nisem bila prepričana, kako naj jo začinim. Na koncu se mi je počasi že zdelo, da je juha cela znanost in na njeno pripravo nisem več pomislila. Lušte mi je sicer občasno zbujala kakšna dobra kremna ali zelenjavna juha. Na neki točki pa sem si rekla, da je dovolj tega strahospoštovanja do juh in sem se lotila priprave moje prve zelenjavne juhe po receptu. Seveda je bila to bučkina juha, ker je bila to zelenjava letošnjega poletja. Recept še sledi.

Ko smo s puncami sedele, se pogovarjale o aktualnih jedeh, ki jih pripravljajo v Gostilni, brskale po knjigah iz preteklih dveh sezon in se pogovarjale o tem, katere jedi bomo vse poskusile poustvariti, jedle zgoraj omenjeno bučkino juho, sem v knjigi prve sezone našla recept za juho iz buče hokaido. Ni mi preostalo drugega, kot da se javim, da jo preizkusim, sploh ker me je matral firbec, kakšen okus ima ta hokaido buča, ker je nisem še nikoli jedla.