Špinačni pesto

Ste že siti spinače? Ne? Okej, potem je tale objava za vas. Vem, da sem za sklop testenin pripravljala špinačno skutne raviole ampak, ne morem si pomagati, za 'omako' predlagam špinačni pesto.

Čemažev pesto za na makarone

V bazi naših receptov se sicer že skriva recept za čemažev pesto, pa naj ga na tem mestu še enkrat izpostavimo. Upam, da ste si nabrali celoletno zalogo, tale pesto je namreč (pustimo ob strani to neverjetno poslovenjeno verzijo, hehe) v kombinaciji z domačimi testeninami res rešitelj in ultimativno zatočišče, ko je treba nekaj skuhati RES na hitro.

Ni ga čez preprosto

Včasih so preproste stvari najboljše. Ena od takih je domača paradižnikova omaka. Sicer večinoma za omake uporabljam kar kupljene paradižnike v konzervi ali steklenici, že spasirane. Ko pa je sezona paradižnikov in jih imam v hladilniku dovolj, si privoščim tudi doma pripravljeno paradižnikovo omako. Saj veste, v trgovini kupljene stvari niso nikoli tako dobre. To absolutno velja tudi za paradižnikovo omako. Ko sem jo prvič pripravila sama doma, bi najraje kuhala samo še to, nikoli več kupljene. Res je čisto drugače. Tudi če paradižniki niso iz domačega vrta, temveč iz trgovine. ;)

Recept je tako sila preprost, da nisem vedela, ali naj ga sploh napišem. Potem sem si pa rekla, da nikoli ne veš. Mogoče je pa med bralci kakšen začetnik, ki bi rad začel s čim preprostim. Tako da, tu je moj najljubši poletni (paradižnikov) recept. Ki mu lahko dodajate različne sestavine po okusu in ga spremenite v kopico novih receptov in okusov.

Rada imam domače.

Malo smo se že spraševale, kaj se dogaja z Mercatorjevim KuhaM izzivom. Kar nekaj časa je preteklo od zadnjega izziva, ampak smo kar potrpežljivo čakale in dočakale. In to odlično tematiko - domača hrana! Mercator s projektom Radi imamo domače namreč spodbuja k uporabi pristnih lokalnih izdelkov. Včasih res ni najbolj enostavno zaviti h kakšnemu kmetu, zato se prav veselim, da bo na policah moč poiskati izdelke, za katere vemo, da prihajajo iz naših krajev. Ne samo, da so taka živila veliko boljša za naše telo, s tem podpiramo slovenske pridelovalce. Win-win.

Okusi Vipavske, part2

Nadaljujmo z našo Vipavo.

Poleg čokoladnih raviolov smo Bormašince postregle še s skutnimi truffli iz albuminske skute. Nekaj smo jih povaljale v parmezanu, nekaj v čemažu, nekaj pa v nasekljanih suhih figah. Še dobro, da smo se odločile tudi za ta prigrizek, po zaslugi gneče na primorski avtocesti smo na kraj dogodka namreč še celo malo zamudile, pa potem smo iskale tekočo vodo in največji lonec, kar ga premore moja kuhinja, poln vode, tudi potrebuje kar nekaj časa, da zavre (da smo v njem lahko pričele s kuhanjem raviolov) ... Tele kroglice so bile prave rešiteljice, da gosti niso obstali pred praznim štantom.

Vipava, part 1

Tam nekje v sredini aprila nas je Bratinov povabil k sodelovanju na festivalu Okusi Vipavske 2016. Že lani sem zasledila, kako so nekateri kulinarični blogerji sodelovali v čudovitem ambientu dvorca Zemono in samo upala sem, da bo še katera od Bormašinc za akcijo. In res, prvi majski vikend smo Bernarda, Sanja in moja malenkost preživele hudo delovno. Napele smo možgančke in povprašale brbončice, s katerimi okusi bi razvajale zahtevno publiko. Malce lažje delo smo imele, ko sta nam kot glavni sestavini bili določeni ovčja skuta in med, še lažje pa smo se še vse pod vplivom našega testeninskega tematskega sklopa hitro odločile, da pripravimo sladek kakavov raviol. Ker naju je z Beti najin čokoladni raviol tako zelo navdušil, pa še mislile smo si, da bo primorsko občinstvo navdušeno nad pašto, tako kot naša Ana ... 

In res so se okusi odlično ujeli. Kakavovo testo z nadevom iz albuminske skute z orehi ... vse skupaj v, tako kot je spesnila Beti, medeni kopeli.

Pašta!

Naj najprej spravim tole iz sebe, potem pa lahko nadaljujemo kot običajno. Izraz testenine je zame vse preveč sterilen, da ne govorim o žaljivosti makaronov, zato naj vam povem, da zaključujem tale tematski sklop s pašto. Nekaj o njej so povedale ostale punce, tako da se ne bom ponavljala, vam bom pa predstavila še kakšno drugo obliko pašte.

Za uvod pa: pašta je zakon. Tako kot Sanja, bi tudi jaz lahko jedla pašto vsak dan. Sicer je ne jem več toliko , kot sem je, saj jo je v nekem delu zamenjal riž, ker moj gospod. Moj tata (beri: oče) bi na to rekel: 'Rajš ku rajž, rajš neč,' (beri: 'raje nič kot riž'). Kakorkoli, domača pašta!

Testenine: Čokoladni ravioli

Ha, ponavadi sem jaz tista, ki včasih kakšno izmed Bormašinc malce okaram, da je pozabila, na našo krasno razpredelnico, kjer je zapisano, kdaj je katera na vrsti za objavo recepta. No, danes pa bom kar sebi privoščila eno okrog ušes. Ura je 21:08, sedim na mini kavču v apartmaju v Barbarigi, precej pester dan je za mano in šele sedaj mi je kapnilo, da smo že devetega in da se v razpredelnici svetlika moje ime. V opravičilo lahko dodam to, da smo dopoldne uspešno prvič prevozili večje število kilometrov z našo deklino. Carinik je pogledal njeno osebno izkaznico, zagotovo si je mislil, da je fant, ona pa ga je gladko zignorirala.

Pirini ravioli s špinačno skutnim nadevom

Zase lahko trdim, da nisem klasični ljubitelj testenin. Ja vem, šok! Večina vas prisega na testenine vseh okusov in oblik. 100 procentni OH direkt v žilo. Pa da se razumemo, tudi sama sem definitivno ZA direktno OH injekcijo, ampak za razliko od večine ne izberem testenin ampak, saj veste, Nutello. Pa da ne zaidem s poti in še eno objavo posvetim moji največji strasti in bistvu mojega obstoja ... Testenine, Nina, testenine. Bernarda je dala nalogo, focus woman!

Testenine: Zelena rustikalna pašta

Če bi se zgodilo nekaj res strašnega in bi morala izbrati eno samo samcato jed, ki bi jo lahko jedla do konca življenja - samo ob misli na tako katastrofo me oblije ledeni hlad - bi po sicer kratkem, a tehtnem razmisleku izbrala špagete bolonjez po domčem receptu. Pa tudi sicer so testenine moja ultimativna izbira tolažilne hrane, ko gre vse narobe, ali pa se v študentski kuhinji ne najde drugega. (Nekoč vam bom zaupala recept za smetanovo omako s tuno, kateri s Cimro najverjetneje dolgujeva preživetje polovice študentskih let.)

Brezsramno priznavam, da se domače izdelave zakladnice ogljikovih hidratov do pričujočega izziva nisem lotevala. Gospod Oče je nekoč kupil mašino za izdelavo testenin, jo uporabil enkrat za pripravo širokih rezancev in jo nato pospravil na neznano lokacijo. Vse moje testeninske izkušnje (ni jih malo, lahko mi verjamete) so tako povezane izključno s konzumacijo, kar pa me ni ustavilo, da se ne bi lotila našega novega tematskega sklopa.

Testenine: Ajdove krpice

Huh, prejšnja nedelja je bila ultra delovna. Z Beti sva se do komolcev zakopali v moko, strojček za izdelavo testenin pa je ob koncu dneva že pošteno škripal. Do testenin imam sama precej hecen odnos - domače so veliiiiiiko boljše kot kupljene, ampak ko je lakota huda in je treba nekaj hitro skuhati, mi niti na pamet ne pride, da bi se izdelave lotila sama. Tako kot marsikateri problem v mojem življenju, bi tudi tokrat to zagato rešilo malce vnaprejšnjega planiranja. Nekoč, ko bom kuhala za koga več, kot samo zase, bom vsak dan imela določeno glavno sestavino - riž, testenine, krompir, meso, ribe ... Si mislim, da je življenje tako enostavnejše. No, bomo videli. In zatavala sem. Bila sem pri testeninah. 

Priznam, da se jih sama še nikoli nisem lotila tako konkretno, kot sedaj. No, enkrat sem naredila zeljne krpice po receptu Novakovih, to pa je bilo to. Prav vesela sem za tale tematski sklop, da je babičina mašina za testenine končno prišla v uporabo. In precej prepričana sem, da bodo sedaj večkrat na jedilniku. Sploh, ker je priprava testa v multipraktiku ("na nož") sila enostavna, testo pa lahko v hladilniku počaka tudi na drug dan. To, da naredimo krpice, pa je pred nedeljskih kosilom približno tako časovno potratno, kot lupljenje krompirja. Pa pojdimo.

Testenine: Hitri pirini široki rezanci

Torej, a smo pripravljeni? Smo!

A bomo zmogli? Bomo!

Trišterzdaj! Tole bo verjetno najhitrejše doma pripravljeno kosilo. Zato najprej malo poduka.

Testenine so iznašli Italijani Kitajci tako Kitajci kot Italijani, vsak po svoje , kdo točno jih je kam prenesel (Marco Polo naj bi jih s svojih raziskovalnih odprav, čeprav so nudeljne in 'lasane', podobno obliko današnji lazanji Italijani že poznali), so bolj domena zgodovinskih črvov, zakaj so to tako popularna hrana in praktično znana vsakemu predelu sveta, pa niti ni skrivnost. So ena najcenejših in hkrati hranljivih obrokov, pripraviti jih je mogoče na zilijon različnih načinov, hkrati pa so v testeninah tako osnovna živila, da jih najdemo povsod. In redkokdo je med nami, ki bi se nad testeninami zmrdoval.

Hitro kosilo, sem samozavestno zatrdila malo višje. Ja, res! Jamie Oliver, ki me je par let nazaj navdušil in pripravil do tega, da sem sama poskusila, je naredil testenine od moke do kuhanih testenin na krožniku v slabih 3 minutah. S tem, da je zraven govoril in pokal šale. Kar zmorem tudi jaz, valda. In sem šla v boj in odkrila, kar so mi pravile že stare izkušene kuharske tete - testa se ne smeš bati. Bolj s samozavestjo delaš z njim, boljši je rezultat. Jamie v posnetku zgoraj naredi preprosto računico; eno jajce in 100g moke na osebo. Poleg tega potrebuješ desko za rezanje in nož. Vse ostalo so bližnjice - valjar, The mašina za testenine, mikser,... Zato res nimate izgovora, da vam manjka kak poseben del opreme, da bi se lotili. Tule pa vam Gennaro krasno razloži, kaj in s kakšno lahkoto naredite testenine, ki vam jih bodo zavidali prijatelji. In hoteli na kosila. Kar naprej. In ne bodo hoteli kuhati sami. In se jih ne boste znebili. Eh, rajši ne glejte.