Poroka, torta, šopek

Pa se je začelo. Vse od lanskega leta naprej se v mojem življenju in življenju mojih prijateljev dogajajo precej zanimive in pomembne reči. Same take prelomnice. Zame je bila prelomnica že Španija, poletje je tudi prineslo nekaj sprememb, pa še tri prijateljice so se lani zaročile in posledično bo letos na sporedu kar nekaj porok. Začenši s preteklo soboto. Prav zanimivo je, kako se prijateljica, ki jo poznaš že kar nekaj let, odloči za tako pomembno in veliko odločitev. Ampak glede na to, da bo čez slab mesec na sporedu že nova poroka, potem avgusta pa še ena, je bolje, da se kar navadim.

In tako sem lahko prijetno združila še z malce delovnim ... in bila zadolžena za poročno torto. Tema poroke je bila drevo, le-to je bilo narisano na vabilu, pa na poročni sveči in zato sem ga prenesla tudi na torto ...

In tako sem prvič v življenju (no, skoraj) delala s tičino maso. Sicer nisem največja ljubiteljica te sladke zmesi, ampak včasih je potrebno spregledat osebna načela in zadovoljiti glavne odjemalce. Saj je čisto zabavno delat s tole zadevo, sploh, če imaš ob sebi še fajn pomoč v obliki sošolke s slaščičarske šole, hihi.

Tole je bila torta, namenjena samo ožjim družinskim članom. Taka je bila teorija, khm. Vsem ostalim svatom pa sem spekla cupcakse, slik pa na žalost nimam. V malce bolj svečano naravnani obutvi in obleki sem namreč morala s torto v rokah prikorakat čez celo sobo, tako da prostora za mobitel res ni bilo veliko. Čakam fotografije fotografa in upam, da bom naknadno uspela pokazat, kako je vse skupaj izpadlo.

Sicer pa ... po torti sledi metanje šopka in ... no, uspelo mu je poleteti naravnost pod moje noge. Takle mamo. Ko in če se bom sploh kdaj poročila (vsakič, ko grem na kakšno poroko, mi namreč to, da bi morala sama skozi vse te ceremonije, zasadi tak strah in neprijeten občutek v kosti), si bom pa vsekakor sama pekla torto!

Poroka, torta, šopek

Avtorica: Tina

Pa se je začelo. Vse od lanskega leta naprej se v mojem življenju in življenju mojih prijateljev dogajajo precej zanimive in pomembne reči. Same take prelomnice. Zame je bila prelomnica že Španija, poletje je tudi prineslo nekaj sprememb, pa še tri prijateljice so se lani zaročile in posledično bo letos na sporedu kar nekaj porok. Začenši s preteklo soboto. Prav zanimivo je, kako se prijateljica, ki jo poznaš že kar nekaj let, odloči za tako pomembno in veliko odločitev. Ampak glede na to, da bo čez slab mesec na sporedu že nova poroka, potem avgusta pa še ena, je bolje, da se kar navadim. 

In tako sem lahko prijetno združila še z malce delovnim ... in bila zadolžena za poročno torto. Tema poroke je bila drevo, le-to je bilo narisano na vabilu, pa na poročni sveči in zato sem ga prenesla tudi na torto ...

In tako sem prvič v življenju (no, skoraj) delala s tičino maso. Sicer nisem največja ljubiteljica te sladke zmesi, ampak včasih je potrebno spregledat osebna načela in zadovoljiti glavne odjemalce. Saj je čisto zabavno delat s tole zadevo, sploh, če imaš ob sebi še fajn pomoč v obliki sošolke s slaščičarske šole, hihi.

Tole je bila torta, namenjena samo ožjim družinskim članom. Taka je bila teorija, khm. Vsem ostalim svatom pa sem spekla cupcakse, slik pa na žalost nimam. V malce bolj svečano naravnani obutvi in obleki sem namreč morala s torto v rokah prikorakat čez celo sobo, tako da prostora za mobitel res ni bilo veliko. Čakam fotografije fotografa in upam, da bom naknadno uspela pokazat, kako je vse skupaj izpadlo.

Sicer pa ... po torti sledi metanje šopka in ... no, uspelo mu je poleteti naravnost pod moje noge. Takle mamo. Ko in če se bom sploh kdaj poročila (vsakič, ko grem na kakšno poroko, mi namreč to, da bi morala sama skozi vse te ceremonije, zasadi tak strah in neprijeten občutek v kosti), si bom pa vsekakor sama pekla torto!

Jagode, jagode, jagode

Sezona jagod. No, ja, "sezona". Saj vemo, kdaj jagode dejansko rdeče zažarijo na domačem vrtu. Žal v današnjih časih ljudje pod oznako "sezona jagod" (pa tudi katerega koli drugega sadja) bolj razumemo tisti čas, ko je to sadje v supermarketih dostopno po sprejemljivih cenah. Saj vsi vemo, da je to sadje večinoma brez okusa, polno vode in medlih barv, ampak na vsake toliko časa se pa le da okusiti kakšno res fino, sladko, sočno jagodo. No, če koga zanima, trenutno je v najboljšem sosedu akcija za pol kg jagod samo 89 centov.

Jagode se da prav fino preobrazit v kakšno drugo obliko, ampak o tem malce kasneje.

Kaj je novega ta teden v deževni Ljubljani? Bili so dnevi, ko se je tudi soncu uspelo prikazati. Za vikend pa je ... čeprav sem v četrtek v službi cel dan poslušala, kako bo deževalo samo v noči iz petka na soboto in bo potem že spet lepo sončno, spet eno samo sranje. Ampak pustimo se presenetit. V duhu tega današnjega dopoldanskega dežja in odpljavljenih načrtov o prekopavanju vrta, sem si tako uspela nalakirati nohte. Bring it on, weather!

Eno stvar si že dolgo časa želim tule zapisati, da potem zaključim tole poglavje. Erasmus! Dobra dva meseca sem že doma, odlično se počutim, misli pa mi, zanimivo, precej malokrat odplavajo nazaj v Sevillo. Okej, ja, pogrešam tisti malo bolj lagodni ritem življenja, ampak ko vidim, da je tam vsak dan že 30 stopinj, me prav nič ne mika. Vročine res ne prenašam najbolje. Včasih se sprašujem, kaj počenjajo cimri oz. bivši cimri, kako so moje nemške prijateljice, ampak roko na srce, mislim, da vsi živimo naprej brez kakšnih hudih srčnih lukenj in drugačnih poškodb. Uspešno sem zaključila tudi z vso papirologijo - v Španiji sem uspela opraviti vse predmete, po prihodu nazaj pa so se mi tudi vsi krediti priznali na FDV-ju, tako da sem super srečna, ker ne bom imela še več dela. Erasmus je tako uradno za mano, lepa izkušnja pa ostaja in kakšna fotografija Seville bo zagotovo pristala na stenah mojega novega domovanja.

In že smo pri novi temi. Moj nov dom. Današnja (oz. pretekla) noč je bila čisto zadnja, v kateri sem spala v moji stari sobi. Danes popoldne namreč najnujnejše (posteljo) prestavim eno nadstopje višje. Tudi vrata so v tem trenutku že v postopki montaže, tako da se bom lahko med lulanjem zaprla na varno. To je pa tudi vse, kar človek potrebuje, a ne?

Tako nekako izgleda moje življenje. Faks, služba, stanovanje. In pa seveda, torte. Vsakemu, ki me prosi zanjo, jo z veseljem spečem. A ni fino imeti službe, v kateri človek res uživa?

Na hitro en recept za Jagodno torto z jogurtovim polnilom. Tole zadevo lahko povsem enostavno pripravite tudi kot rezine, samo obliko spremenite.

Sestavine (za torto premera 26 cm)

Za biskvit:

• 3 jajca


• 125 g kristalnega sladkorja


• 125 g moke

Za kremo oz. nadev:

• 800 ml vanilijevega jogurta


• 200 ml sladke smetane


• 3 žlice sladkorja v prahu


• dva zavitka mlete želatine


• jagode


• 400 g otroških savoiardi piškotov


• en zavitek preliva za torte

Priprava

Sama sem podlogo za torto spekla - torej eno plast biskvita iz 3 jajc, sladkorja in moke. Če nimate časa oz. energije in želje po peki biskvita, lahko povsem brez problema biskvit nadomestite s savoiardi piškoti. Biskvit oz. piškote date na krožnik, ga nasočite z mlekom in rumom, nato pa okrog biskvita vpnete obroč, v njega pa polagate piškote, da nastane ograjica.

Na biskvit potem zrežete jagode, količina je povsem odvisna od želja. Jaz sem jih dala toliko, da je bil biskvit prekrit.

Pripravimo kremo. Stepemo smetano, med stepanjem ji vmešamo 3 žlice sladkorja v prahu. Mleto želatino zmešamo z 8 žlic vode in počakamo, da nabrekne. Po desetih minutah jo raztopimo na ognju, počakamo, da se malce ohladi in jo vmešamo v jogurt. Nato jogurtu vmešamo še smetano. S polovico kreme prelijemo jagode. Na prvo plast kreme nato polagamo piškote, ki smo jih namočili v mleku z rumom. Prekrijemo celo površino torte.

Na plast piškotov spet položimo narezane jagode in jih prelijemo s preostalo kremo. Pustimo v hladilniku vsaj 4 ure, da se dobro ohladi in strdi.

Ostane nam le še zaključna dekoracija. Jaz sem na vrh položila samo narezane jagode in jih prelila s prelivom za torto.

Jagode, jagode, jagode

Avtorica: Tina

Sezona jagod. No, ja, "sezona". Saj vemo, kdaj jagode dejansko rdeče zažarijo na domačem vrtu. Žal v današnjih časih ljudje pod oznako "sezona jagod" (pa tudi katerega koli drugega sadja) bolj razumemo tisti čas, ko je to sadje v supermarketih dostopno po sprejemljivih cenah. Saj vsi vemo, da je to sadje večinoma brez okusa, polno vode in medlih barv, ampak na vsake toliko časa se pa le da okusiti kakšno res fino, sladko, sočno jagodo. No, če koga zanima, trenutno je v najboljšem sosedu akcija za pol kg jagod samo 89 centov. 

Jagode se da prav fino preobrazit v kakšno drugo obliko, ampak o tem malce kasneje.

Kaj je novega ta teden v deževni Ljubljani? Bili so dnevi, ko se je tudi soncu uspelo prikazati. Za vikend pa je ... čeprav sem v četrtek v službi cel dan poslušala, kako bo deževalo samo v noči iz petka na soboto in bo potem že spet lepo sončno, spet eno samo sranje. Ampak pustimo se presenetit. V duhu tega današnjega dopoldanskega dežja in odpljavljenih načrtov o prekopavanju vrta, sem si tako uspela nalakirati nohte. Bring it on, weather! 

Eno stvar si že dolgo časa želim tule zapisati, da potem zaključim tole poglavje. Erasmus! Dobra dva meseca sem že doma, odlično se počutim, misli pa mi, zanimivo, precej malokrat odplavajo nazaj v Sevillo. Okej, ja, pogrešam tisti malo bolj lagodni ritem življenja, ampak ko vidim, da je tam vsak dan že 30 stopinj, me prav nič ne mika. Vročine res ne prenašam najbolje. Včasih se sprašujem, kaj počenjajo cimri oz. bivši cimri, kako so moje nemške prijateljice, ampak roko na srce, mislim, da vsi živimo naprej brez kakšnih hudih srčnih lukenj in drugačnih poškodb. Uspešno sem zaključila tudi z vso papirologijo - v Španiji sem uspela opraviti vse predmete, po prihodu nazaj pa so se mi tudi vsi krediti priznali na FDV-ju, tako da sem super srečna, ker ne bom imela še več dela. Erasmus je tako uradno za mano, lepa izkušnja pa ostaja in kakšna fotografija Seville bo zagotovo pristala na stenah mojega novega domovanja.

In že smo pri novi temi. Moj nov dom. Današnja (oz. pretekla) noč je bila čisto zadnja, v kateri sem spala v moji stari sobi. Danes popoldne namreč najnujnejše (posteljo) prestavim eno nadstopje višje. Tudi vrata so v tem trenutku že v postopki montaže, tako da se bom lahko med lulanjem zaprla na varno. To je pa tudi vse, kar človek potrebuje, a ne?

Tako nekako izgleda moje življenje. Faks, služba, stanovanje. In pa seveda, torte. Vsakemu, ki me prosi zanjo, jo z veseljem spečem. A ni fino imeti službe, v kateri človek res uživa?

Na hitro en recept za Jagodno torto z jogurtovim polnilom. Tole zadevo lahko povsem enostavno pripravite tudi kot rezine, samo obliko spremenite.

Sestavine (za torto premera 26 cm)

Za biskvit:

• 3 jajca
• 125 g kristalnega sladkorja
• 125 g moke

Za kremo oz. nadev:

• 800 ml vanilijevega jogurta
• 200 ml sladke smetane
• 3 žlice sladkorja v prahu
• dva zavitka mlete želatine
• jagode
• 400 g otroških savoiardi piškotov
• en zavitek preliva za torte

Priprava

Sama sem podlogo za torto spekla - torej eno plast biskvita iz 3 jajc, sladkorja in moke. Če nimate časa oz. energije in želje po peki biskvita, lahko povsem brez problema biskvit nadomestite s savoiardi piškoti. Biskvit oz. piškote date na krožnik, ga nasočite z mlekom in rumom, nato pa okrog biskvita vpnete obroč, v njega pa polagate piškote, da nastane ograjica.

Na biskvit potem zrežete jagode, količina je povsem odvisna od želja. Jaz sem jih dala toliko, da je bil biskvit prekrit.

Pripravimo kremo. Stepemo smetano, med stepanjem ji vmešamo 3 žlice sladkorja v prahu. Mleto želatino zmešamo z 8 žlic vode in počakamo, da nabrekne. Po desetih minutah jo raztopimo na ognju, počakamo, da se malce ohladi in jo vmešamo v jogurt. Nato jogurtu vmešamo še smetano. S polovico kreme prelijemo jagode. Na prvo plast kreme nato polagamo piškote, ki smo jih namočili v mleku z rumom. Prekrijemo celo površino torte.

Na plast piškotov spet položimo narezane jagode in jih prelijemo s preostalo kremo. Pustimo v hladilniku vsaj 4 ure, da se dobro ohladi in strdi.

Ostane nam le še zaključna dekoracija. Jaz sem na vrh položila samo narezane jagode in jih prelila s prelivom za torto. 

Naslovi mi res nikoli ...

... niso šli prav dobro od rok. Nekako si želim ubesediti tisto, kar je rdeča nit, ampak ... ne gre. No, ne bodimo zbirčni, na tej točki vsako ubesedenje pride prav, naslovi ali pa samo tale zapis.

Kaj se dogaja zadnje čase?

Velika noč je prišla in odšla, precej potratne (in drugih) potic je romalo v želodčke, nekaj še v zamrzovalnik, da cuker čez leto ne bo pozabil, kdo je njegov največji odjemalec v teh krajih.

Mansarda lepo napreduje. Ta vikend sva se odpravila v Ikeo, nakupila nekaj malenkosti in rečem lahko samo ... se vidimo prihodnji mesec. Zadnjič sem se med službo malce zamislila, ker so po Radiu 1 ravno govorili o neznansko velikem znesku, ki ga je te dni bilo moč zadeti na Euro Jackpotu, 35 milijonov €, če se ne motim, pa sem odplavala z mislimi, kaj bi storila, če bi zadela toliko denarja. Bi v hipu opremila stanovanje z najdražjo opremo? Hudiča, a ne bi raje sezidala kar nove hiše? Taka količina denarja, saj se človek niti ne zaveda. Ma, imam raje, da tako lepo počasi, vsak mesec nekaj kupim, ne vem ... nikamor se mi ne mudi, zakaj bi hitela? Brez veze.

Dnevi so tako še vedno precej zapolnjeni s faksom, službo, med vikendi hitim in letam naokoli, čistim, vrtam, si od sosedov sposojam bor mašino, v glavnem, pestro je. Vseeno mi uspe speči tudi kakšno torto ...

Za take reči se itak vedno najde čas. Če koga zanima recept torte - prav nič posebnega, preizkušen recept za najbolj preprosto sadno torto. Tale je premera 30 cm, sestavljena iz biskvita (8 manjših jajc ali 6 velikih, 250 g sladkorja, 250 g moke), navlažena z ananasovim kompotom, ki sem ga razredčila z vodo in mu dodala rum ter nadevana s sadjem (ananas iz kompota, kivi) ter smetanovo jogurtovo kremo (400 ml smetane, pol litra jogurta, en zavitek želatine). Precej preprosto. Menda je bila tudi dobra, o izgledu presodite sami.

Pa lep dan!

Naslovi mi res nikoli ...

Avtorica: Tina

... niso šli prav dobro od rok. Nekako si želim ubesediti tisto, kar je rdeča nit, ampak ... ne gre. No, ne bodimo zbirčni, na tej točki vsako ubesedenje pride prav, naslovi ali pa samo tale zapis.

Kaj se dogaja zadnje čase?

Velika noč je prišla in odšla, precej potratne (in drugih) potic je romalo v želodčke, nekaj še v zamrzovalnik, da cuker čez leto ne bo pozabil, kdo je njegov največji odjemalec v teh krajih.

Mansarda lepo napreduje. Ta vikend sva se odpravila v Ikeo, nakupila nekaj malenkosti in rečem lahko samo ... se vidimo prihodnji mesec. Zadnjič sem se med službo malce zamislila, ker so po Radiu 1 ravno govorili o neznansko velikem znesku, ki ga je te dni bilo moč zadeti na Euro Jackpotu, 35 milijonov €, če se ne motim, pa sem odplavala z mislimi, kaj bi storila, če bi zadela toliko denarja. Bi v hipu opremila stanovanje z najdražjo opremo? Hudiča, a ne bi raje sezidala kar nove hiše? Taka količina denarja, saj se človek niti ne zaveda. Ma, imam raje, da tako lepo počasi, vsak mesec nekaj kupim, ne vem ... nikamor se mi ne mudi, zakaj bi hitela? Brez veze. 

Dnevi so tako še vedno precej zapolnjeni s faksom, službo, med vikendi hitim in letam naokoli, čistim, vrtam, si od sosedov sposojam bor mašino, v glavnem, pestro je. Vseeno mi uspe speči tudi kakšno torto ...

Za take reči se itak vedno najde čas. Če koga zanima recept torte - prav nič posebnega, preizkušen recept za najbolj preprosto sadno torto. Tale je premera 30 cm, sestavljena iz biskvita (8 manjših jajc ali 6 velikih, 250 g sladkorja, 250 g moke), navlažena z ananasovim kompotom, ki sem ga razredčila z vodo in mu dodala rum ter nadevana s sadjem (ananas iz kompota, kivi) ter smetanovo jogurtovo kremo (400 ml smetane, pol litra jogurta, en zavitek želatine). Precej preprosto. Menda je bila tudi dobra, o izgledu presodite sami.

Pa lep dan!