Za razliko od večine
mojih vrstnikov imam sama pogosto problem, da se zbujam prekmalu. Običajno sem
v pogonu že okrog šestih zjutraj. No, če sem čisto iskrena se je moj urnik
zadnji mesec precej spremenil, saj do zgodnjih jutranjih ur zrem v računalniški
ekran in spremljam Tino. Aha, trenutno spadam med tiste strašljive ljudi, ki
poslušajo pogovore popolnih neznancev in se ob tem neznansko zabavajo! Na to
sicer nisem ponosna, ampak imam vsaj dober izgovor. Tolažim se z dejstvom, da če
ne bi poznala Tine, šova ne bi spremljala tako podrobno in ker sem nad najdenim
izgovorom navdušena in vanj trdno
verjamem, se še vedno brezskrbno predajam najmodernejši obliki zasledovanja.
Da je moja obsesija presegla vse meje zdravega okusa sem se v resnici zavedla šele, ko so se tekmovalci igrali igrice. Njih je bilo deset, sedeli so v krogu. Jaz sem sedela sama, na drugi strani ekrana in počela isto! Pisala odgovore na list papirja! Ko sem doživela trenutek razodetja, so mi možgani sporočili: »Nina, ti si prizadeta! A res nimaš bolšga dela??!!«. Iskreno? … nisem ga imela in bilo mi je vseeno. Jaz sem se imela fino, ne dvomim pa, da bi se imel fino tudi naključni gledalec, če bi bila kamera usmerjena v mojo sobo. Gledati blondinko v vprašljivem psihičnem stanju, kako bulji v ekran, se sama sebi hihita in vmes nekaj čečka na list papirja … ja saj me je sram, ampak kaj naj, vsako tele ma svoj veselje in vsaka blondinka svoje hibe. V mojem primeru očitno ne le eno!
Kaj sem že želela
povedati preden sem celi Sloveniji priznala, da se po ulicah ne bi smela
sprehajati brez nadzora odgovorne osebe? Verjetno sem se želela pohvaliti, da
se moje zgodnje vstajanje v veliki meri obrestuje sodelavcem. Časovno luknjo
med vstajanjem in dejanskim odhodom v službo pogosto zapolnim s peko in
sodelavce zjutraj razveselim s sveže pečenimi piškoti. Stara mama, božiček,
psihopat in zasledovalec v eni osebi torej. Zakaj sem že samska?
Medtem ko si bom sama
belila glavo z zgornjim vprašanjem, vam zaupam recept za piškote z arašidovim maslom s katerimi sem nazadnje razveselila
svoje sodelavce.
Za piškote potrebujemo:
·
170 gramov masla sobne temperature
·
100 gramov rjavega sladkorja
·
80 gramov belega sladkorja
·
1 vanilijev sladkor
·
1 jajce
·
185 gramov arašidovega masla (lahko je z
ali brez delcev arašidov)
·
1/2 žličke sode bikarbone
·
¼ žličke soli
·
½ skodelice oreščkov ali koščkov
čokolade (po želji)
Preden se lotimo
ustvarjanja, ogrejemo pečico na 180 stopinj. Nato sledi bolj kreativni del
postopka, ki nas bo pripeljal do končnega uživanja. Mehko maslo damo v posodo
skupaj z vsemi tremi vrstami sladkorja in stepamo do kremastega. To naj bi vam
vzelo 2 do 3 minutke, je pa res, da se vam te lahko zdijo zelo dolge, če se
dela lotite z ročnim mikserjem. Maslu dodamo arašidovo maslo, premešamo in
dodamo še jajce, ki naj bo sobne temperature, in ponovno mešamo, da se masa
poenoti. V ločeni posodi zmešamo ostale sestavine: moko, sol in sodo bikarbono,
ki jo lahko nadomestite tudi s pecilnim praškom. Suhe sestavine nato dodamo v
masleno zmes in stepamo, da je masa enotna. Čisto na koncu po želji dodamo
oreščke ali koščke čokolade.
Iz mase oblikujemo
približno 2,5 centimetra velike kroglice, ki jih z razmikom 5 centimetrov
polagamo na s peki papirjem obložen pekač. Nato z vilicami, ki jih sproti
povaljamo v kristalnem sladkorju, oblikujemo križ-kraž vzorec, ki je značilen
za arašidove piškotke. Piškote pečemo v ogreti pečici od 10 do 12 minut,
priporočam pa, da na polovici peke obrnete pekač. Ko so pečeni, naj se pet
minut ohlajajo na pekaču, nato jih preložite na rešetko in pustite, da se
popolnoma ohladijo. Zadnjega dela se sama ne držim, priznam. Še preden jih
preložim na rešetko si tri zbašem v usta in čisto vedno mi je žal. Noben piškot
ni vreden, da po svetu hodite z opečenim jezikom in ste zato dober teden prikrajšani
za brezskrbno uživanje v basanju. Učite se iz mojih napak in brzdajte nagone!
Pa dober tek!


količina moke?
OdgovoriIzbrišiuh, tiskarski škrat ;) Potrebujemo 260 gramov moke.
Izbriši