V zadnjih tednih sem se borila s pomanjkanjem časa. Nekako enostavno nisem uspela podelati vseh stvari, ki jih običajno. Malo več je bilo dela v službi, predvsem pa je bilo ogromno priprav na poroko in potovanja v domače kraje, da smo se vse dogovorili, uredili, pospravili in pripravili. Kot nalašč se je med pripravami znašel še naš junječji kulinarični izziv (mimogrede, na tej povezavi lahko še ta in prihajajoča dva tedna glasujete za recepte bormašinc). Nič hudega, sem si rekla, kakšno urico si bom že vzela, da kaj okusnega skuham in pofotkam. Potem sem pa vprašala gospoda Gugla, kaj bi lahko pripravila iz govejih rebrc in dobila predvsem takšne in drugačne bbq različice. Nah, to je preveč enostavno in stereotipno, poleg tega nisem najbolj domača z žarom. Tako da sem se odločila za nekaj bolj svežega, zelenjavnega ... Rebrca v zelenjavni kopeli.
Kar je bilo vse lepo in prav, razen dejstva, da sem morala meso čez noč marinirati, narezati tono zelenjave in potem še 3 ure peči. Zastrašujoče, ampak zares recept, ki je precej preprost (čeprav sem tudi sama vmes malce zatavala). Aja, pa lotila sem se ga pripravljati v sredo zvečer, v soboto pa smo imeli poroko. Malce sem se jezila nase zaradi tega, zares pa je prišel v petek zelo prav, da smo vsaj nekaj kuhanega pojedli med vsemi pripravami, med njegovo peko v četrtek pa sem si med peko malce spočila.
Da grem lepo po vrsti, kakor se je celotna saga časovno odvijala. Začela se je v torek, ko sem med službo in manikuro prekolesarila pol Ljubljane, da sem prišla do mesa. Naslednji dan sem po službi, po obisku kozmetičarke, poskusnem fotografiranju in zadnjem pomerjanju obleke odhitela domov in se na poti ustavila v bližnji trgovini, da sem kupila osnovne sestavine za mariniranje mesa. Tja sem prišla mogoče kakšne pol ure pred zaprtjem (poletni urnik je do 20.00). Doma sem na grobo narezala 3 korenčke, 1 čebulo, 1 por in 4 stroke česna. Primešala sem jim nasekljan peteršilj, timijan (tokrat sicer posušen, ne svež), 4 lovorjeve liste in vse skupaj zalila s 750 ml rdečega vina.
Rebrca (dober kg) sem narezala na 3 kose po 2 kosti približno, jih položila v vrečke in v vsako razporedila enakomerno enako količino zelenjave v vinu. Iz vrečk sem izsesala zrak in jih zavezala.
Za vsak slučaj sem jih položila na krožnike in dala počivati v hladilnik do naslednjega dne.
Naslednji dan je bil torej četrtek. Med službo sem imela pot v center mesta, ki sem jo izkoristila še za nakup na tržnici. Recept je vseboval kar nekaj zelenjave, zato je bila tržnica najboljša izbira. Sestavine sem malce priredila svojemu okus in letnemu času. Pri različnih prodajalcih sem kupila bučke (2 srednje veliki), 4 mlade čebule, 5 mladih rdečih čebul, 10 redkvic, 2 manjši repi (ni ravno sezona, slučajno sem jih izbrskala na eni od stojnic), dodatne tri korenčke in kilogram mladega krompirja. Po službi ta dan res nisem imela veliko dodatnih opravkov, samo v zdravstvenem domu sem se ustavila za 10 minut in en podpis. Doma sem se po kosilu in kratkem počitku lotila priprave. Najprej sem narezala zelenjavo in pripravila vse sestavine. V ponvi sem segrela malo olivnega olja, rebrca sem dobro odcedila iz marinade, posolila, popoprala in jih povaljala v moki ter otresla odvečno moko stran. Rebrca sem popekla v olju, na vsaki strani po približno 3 minute. Nič bat, ni jih treba veliko zapeči, ker se potem pajcajo v pečici celo večnost. Pečico sem segrela na 150°C. Obe vrsti čebule, peso in polovico redkvic sem na hitro popekla na olju.
Popečena rebrca sem postavila v pekač, jih prelila z marinado, ji dodala popečeno zelenjavo, jih dodatno malo solila in poprala ter prilila 1 l jušne osnove (priznam, nisem imela doma pripravljene, ampak sem jo pripravila iz dveh jušnih kock - kokošje in goveje).
Pekač sem pokrila z aluminijasto folijo in vse skupaj položila za 3 ure v pečico. Tik pred iztekom časa, sem na olju popekla še preostalo zelenjavo, ki sem jo začinila s soljo, poprom in timijanom. Napravila sem fotošuting, vse skupaj pohladila in shranila v embalažo, da smo imeli naslednji dan toplo in doma pripravljeno kosilo.
Torej, dobro stoji v hladilniku. Krompir sem spekla v pečici in postregla zraven. Zveni zakomplicirano, v resnici je pa čisto enostavno. Zgleda malce pacasto, je pa zelo okusno, meso pa sočno in mehko. Najbrž so kriva tudi Ekodarjeva rebrca. Res odlično.
[caption id="attachment_2270" align="aligncenter" width="601"]
Web[/caption]
[yumprint-recipe id='61']
Ni komentarjev:
Objavite komentar