O MOJ BOG, NAAN. Vedno, ko sem ga jedla v indijski in bengalski restavraciji s hitro prehrano, sem oboževala to različico kruha, ki izhaja iz južne in srednje Azije. Všeč mi je bil okus in struktura, saj ni bil presušen, kot so tortilje, je pa dovolj tanek, da si iz njega lahko pripravil zavitek z najljubšim nadevom. Doma si ga nikakor nisem upala poskusiti pripraviti, v resnici mi niti na misel ni prišlo. Pripravljali so ga na nek poseben način in pekli na čisto nenavadni kupolasti zadevi. Zdelo se mi je nekaj, kar zagotovo ne bo tako dobro, če ga bom pripravila sama doma.
Odkar sem postala bormašinca, sem pa vsekakor postala veliko bolj drzna v kuhinji oz. sem začela delati kljukice na seznamu jedi, ki sem si jih želela pripraviti. Zaradi tega sem pred časom za temo predlagala kruhe sveta. Vsekakor je bil naan tista stvar, ki sem jo imela v mislih, da jo bom pripravila. Sicer nisem še nikoli poprej iskala recepta za ta kruh, tako da nisem bila prepričana, da bom dejansko tudi prišla do realizacije. Če ne bi imela ustreznih pripomočkov za njegovo pripravo, bi se pač morala prilagoditi in pripraviti katerega drugega od 'ploščatih' kruhov, ki so, mimogrede, tudi izjemno okusni.
Kot vidite, mi je uspelo in povem vam, tudi naan, kot veliko stvari poprej, ni bil neka posebna znanost. Po ne preveč izčrpnem iskanju po spletu sem naletela na tale poučen Guardianov članek, v katerem avtor opisuje, katere sestavine so po njegovem okusu najboljše za pripravo tega azijskega kruha. Seveda je do tega prišel po preizkušanju različnih receptov in kombinacij sestavin. Tukaj je njegov recept izpod mojih prstov (nisem si upala eksperimentirati po svoje):
Kot za običajen kruh, sem najprej natehtala moko, in sicer 300 g, v njej naredila jamico in vanjo stresla sladkor (slabo žličko). Uporabila sem suhi kvas, tega sem dodala žličko in pol ter ga zalila s 150 ml mlačne vode. Pustila sem par minutk, čeprav v resnici suhega kvasa ni potrebno posebej vzhajati. K moki sem dodala žličko soli, dve žlici stopljenega masla, 5 žlic mlačnega jogurta in testo gnetla 5 minut. Posodo sem še malce namastila z maslom, jo pokrila s kuhinjsko krpo in ga pustila vzhajati. Vzhajala sem ga samo slabo uro (avtor priporoča uro in pol do dve), ker nisem imela več časa (beri: oba sva bila veliko preveč lačna). Nato sem ga razdelila v 8 kroglic, vmes pa dobro segrela ponev in v njej nekaj kokosove maščobe.
Kroglice iz testa sem sploščila in jih malce razpotegnila ter jih pekla po približno minutko na vsaki strani (avtor recepta priporoča, da ga obrnete, ko se začnejo pojavljati zračni mehurčki). Ker imam zoprn električni štedilnik, ki ne ostaja enako vroč ves čas, sem temperaturo ves čas uravnavala, da se mi naan ni zažgal ali predolgo pekel.
Pečen naan sem namazala s stopljenim maslom in sezamom, uporabite pa lahko tudi katerakoli druga semena, ki so vam všeč, ali ga enostavno jeste samo z maslom. Postregla sem ga s klasičnim karijem, ki se ga pri nas pripravlja za gospodiča z izbranim okusom. In vam povem, bil je zelooo dober. :)
[yumprint-recipe id='27']
Ni komentarjev:
Objavite komentar