Ha! To sezono mi je Tino, robidno pionirko, uspelo prehiteti z robidovim receptom. Lani je pripravila domač robidov sladoled, letos pa me je poskušala pripraviti na robidenje (nabiranje malin, op. a.) z naslednjimi nasveti: obvezne superge, rokavice, dolge hlače, dolgi rokavi, pršilo proti komarjem, čelada in ščitniki za gležnje. Še dobro, da je nisem upoštevala, ker sem v sandalih in krilu veliko lažje porabila kalorije, ki sem jih kasneje zaužila s slaščico v spodnjem receptu. Če nimaš desetletne fitnes karte, se je pač treba znajti pri ohranjanju linije.
Gospa mati je skutino stvaritev nesramežljivo poimenovala Gibanica za lene gospodinje in res ne vem, zakaj, ampak zdi se mi, da mi še nobeno ime slaščice ni bilo bolj pisano na kožo. Poleg tega se mi zadnjih nekaj dni (okej, vse odkar je Nina svetu predstavila tole lepotico) tako zelo lušta čizkejka, da sem se že skoraj lotila skute na žlico. Pa je bilo včeraj tako vroče, da je vso mojo voljo stopilo v najbližji kanalizacijski jašek in sem morala izbrati čizkejk bližnjico.
Tako. Za manjši pekač sem žrtvovala tri jajca, ki sem jih penasto umešala s 4 velikimi žlicami sladkorja. Upam, da imate večji strah pred salmonelo kot jaz, ki sem četrtino te surove zmesi pojedla, še preden sem jim pridružila 7 žlic bele moke, žlico olja, vrečko vanilijevega in pecilnega praška, 500 g skute, dva navadna jogurta in dve kisli smetani. Za konec pa še čisto malo limonine lupinice. Pekač sem namastila in pomokala (kar se je kasneje izkazalo za slabšo možnost, zato priporočam papir za peko) in ga počasi seznanila s precej tekočo maso. Posula sem s težko pridobljenimi robidami, ki pa jih lahko zamenjat s katerimkoli najljubšim drobnim sadjem. In da bo pecivo približno tako vroče kot nam, ga za slabo uro zapremo na 190° C. Pecivo je vroče še precej takoče, tako da vsi neučakanci navalite z žlico. Ko se pa dobro ohladi, se sesede in strdi. Takrat je primerno še za rezanje. Evo, še bolj simp kot pasulj. : )
Dober tek!
[yumprint-recipe id='69']
Ni komentarjev:
Objavite komentar