Takole je. Arašidi so ena najboljših stvari na svetu. Poleg koriandra, prosene kaše, barvnih poprov, grškega jogurta, muscovado sladkorjem in pehtranom je še ena reč, ki se me lotila zahrbtno. Najprej mi je popolnoma odveč, potem jo malo povoham, mi ne paše, potem nekdo nekje naredi nek nor recept, hočem sama ponoviti in na koncu to reč vtaknem v vsako jed. Zgodilo se je koriandru, zgodilo se je arašidom. Se spomnite kitajskih jedi, v katerih so arašidi? No? Sem si rekla, zakaj pa ne. Odkrivat toplo vodo, s katero so se že davno Kitajci umili, zakaj pa ne. Paprika in arašidi, zakaj pa ne. Če lahko Tanja* v zeleno solato da belo namizno grozdje k češnjevim paradižničkom, zakaj pa jaz nebi še arašidov nekam podtaknila?
Druga solatka je malo bolj 'u izi'. Kvinojo ne jemo vsak dan, kumaric pa je poleti ob vseh vrtnih presežkih vrlih instant vrtnarjev na tone. In če rečem, da je osvežilna, ji dodam še jogurt, pa smo zmagali. Več muh na en mah pa že skoraj ne moreš ulovit, ali pač?
Khem, kaj je boljša prilika kot piknik, kjer svoje ljube ljudi nahraniš s svojimi poskusi? In to dvakrat. S kisli družbi s papriko so arašidi poželi aplavz, zato je recept tukaj. Tadruga solatka je plod čiste spontane domišljije, ko je bilo treba obelodaniti sestavine. Nasitna in osvežilna je. Oprostite prosim solatki ena in solatki dve za rahlo nefotogeničen nastop pred objektivom. Malo sta morala postati pred piknikom, pa nista bili ravno najlepšejši, sta bili pa dobri. Precej.
Pa dober tek, zbrano občestvo.
[yumprint-recipe id='72'][yumprint-recipe id='73']
*prijateljica, baletkaMuzikalkafotografinjainšekaj. Tista z receptom za pomarančno marmelado.
Ni komentarjev:
Objavite komentar