Zase lahko trdim, da nisem klasični ljubitelj testenin. Ja vem, šok! Večina vas prisega na testenine vseh okusov in oblik. 100 procentni OH direkt v žilo. Pa da se razumemo, tudi sama sem definitivno ZA direktno OH injekcijo, ampak za razliko od večine ne izberem testenin ampak, saj veste, Nutello. Pa da ne zaidem s poti in še eno objavo posvetim moji največji strasti in bistvu mojega obstoja ... Testenine, Nina, testenine. Bernarda je dala nalogo, focus woman!
Torej, testenine. Moj odnos do makaronov, rezancev, špagetov in podobnih zadevščin je bil v preteklosti precej klavrn. Ko je mami med tednom pred mano položila krožnik nekaj od zgoraj naštetega se mi je pred očmi zameglilo. Glede na kuharske sposobnoti moje mame (več lahko preberete v moji čisto prvi objavi) verjetno ni presenečenje, da se je to dogajalo skoraj vsak drugi dan. Saj veste, takrat, ko pač ni bil na vrsti riž ;). Obrok sem lahko prebavila le z okrepljeno pomočjo moje osebne vojske. Sir in kečap. Potem je za silo šlo.
In tako je bilo vsak drugi dan, dokler nisem začela kuhati sama zase. Začelo se je s polletnim postom od testenin. Nadaljevalo pa s skoraj ljubezensko zgodbo. Ni dolgo trajalo, dokler nisem prevzela vsaj nekaj kuharskih navad naše hišne 'lene gospodinje' in začela z uvajanjem testenin v svoj jedilnik. Kaj naj rečem, ko enkrat ugotoviš, kako hitro je ta reč pripravljena, jo pač vzljubiš. Ne glede na okus in pretekle izkušnje. Prodana duša.
Danes testenine pridno uživam na tedenski ravni, čeprav še vedno niso moja najljubša priloga. Vedno in brez izjeme pa gre za polnozrnate, pirine, ajdove ali kakšne druge makarone, ki se po očetovih standardih uvrščajo na vrh seznama 'Ne hvala, rajš jem marjetice'. Tokrat pa sem jih, po napotkih ostalih Bormašinc, pripravila sama. Z mamo sva v kosilu uživali, saj so bili ravioli res za prste polizat, očetu pa je skleda marjetic tudi kar teknila.
[yumprint-recipe id='121']
Ni komentarjev:
Objavite komentar