Tale lepotička, ki vam bo danes padla v oči, je nastala po receptu Le Cordon bleu skupnosti. Sledila sem receptu(om), kolikor se je dalo, seveda pa je recept, kot se za šolske učbenike spodobi, napisan res natančno in na pravih mestih oborožen s fotografijami. Sama sem bolj kuharca svobodomiselne nravi, pa sem recept prepisala, na oko premerila čase tam in čase tu, spremenila beli v kokosov sladkor, zmešala več mok skupaj, kar se mi je pač zdelo, da bo zame boljše, pa je nastala tale sladka lepotica. Tisti Francozi tam se križajo in zavijajo z očmi, jaz pa s prsti pobiram drobtinice po krilu. NJam!
Roko na srce, krema, ki se skriva vmes, je ena najbolj osnovnih doma narejenih vaniljevih krem, ampak tako dobra, da bi ob dnevih, ko pade sladkor, z lahkoto na tej piti pogrešila sadje. Ampak, ker so tele majhne rumene slive, ki slišijo na toliko imen, da sem parkrat že podvomila, če govorimo o istem sadju, res dober dodatek piti, pa tudi v marmeladi, sladkih kozarčkih, sadni malici, torti, sladoledu in še kje, sem jim poklonila svoj čas in jih z veseljem pojedla. Med peko sem bila sama doma in potem tudi nihče pravzaprav ni videl, da se je pita pekla... Ne, res, dobra je bila, to je moj iskreni zagovor.
[yumprint-recipe id='135']
Ali lahko ringlo zamenjamo s katerim drugim sadežem?
OdgovoriIzbrišiLahko. Kakršnokoli jagodičevje bi znalo biti super, slive, mogoče bi jaz dala tudi fige, ker so ravno sezonske. Poskusiti ni greh:)
OdgovoriIzbriši