Sladko in osebno

Pred dobrim mesecem sva se s Tino udeležili konference Blogsi 2017. Za udeležbo sem se odločila, ker sem se želela malce motivirati. In vem, da me v službi podobni dogodki motivirajo, mi dajo nove, sveže energije, druženje in izmenjava mnenj in izkušenj me spodbujajo za nadaljnje delo. Predvsem pa me celoten proces spodbudi, da razmišljam naprej, iščem nove ideje in poskušam biti boljša v tem kar počnem.



Del tega je definitivno to, da bi rada bila v zapisih bolj osebna. Kar je hkrati težko, ker sem se odločila, da bom nekatere dele svojega življenja držala privatne. Dele, ki so velik del mene, mojega doživljanja in predvsem vsakdana. Kako si lahko bolj oseben, če si ne dovoliš biti oseben? To je vprašanje, s katerim se bom spopadala pri pisanju naslednjih zapisov. Kaj je tisto, česar ne bom delila z vami? Moj gospod ne mara pozornosti in zato ga tudi ne bom vlekla v zgodbo, ki jo pišem. Drugi del mojega, ali bolje, najinega življenja pa je najmlajša članica naše družine. Tu je kopica razlogov, zakaj, in z njimi se strinjava oba, nobene debate.

Tako da, evo me, Ana, jaz sama. Ne jaz mama, ne jaz žena, ampak jaz, tisto kar ostane. Huh, ko sem to takole zapisala, je lahko zelo strašljivo. Kot da bi se postavila pred publiko in se vprašala, kdo pravzaprav sem. Na srečo me to vprašanje ne plaši več. Sem marsikaj in skozi študij in s pomočjo svojega karakterja sem se to že velikokrat vprašala in ne bojim se raziskovanja sebe. Našla bom marsikaj. In upam, da boste moje odlike in šibkosti sprejeli tudi vi.

Za danes dovolj, ha? Nadaljujem z naslednjim zapisom, danes pa vam predstavim recept, ki sem ga preizkusila. Ponovno sem ga našla na Instagramu, tokrat v italijanskem jeziku. In seveda, bil je čokoladno čokoladni. Kar ne morem se upreti vsej tej čokoladi, ki izgleda slastno. Recept, ki ga v izvirniku najdete pri Giadi in Sari, je tukaj:

[yumprint-recipe id='167']Kot sem priznala že na družabnih omrežjih, mi dekoracija in prezentacija ne gresta najbolje od rok in je v kuhinji to naslednja stvar, ki jo bom vadila in upam, da bom svoj napredek, svoje spodrsljaje in poskuse lahko delila z vami. To je tudi del tiste obljube, da bom bolj osebna. Nisem kuharica in nisem slaščičarka. V resnici nimam pojma in verjetno marsikdo izmed vas bolje kuha kot jaz. Sem pa rada v kuhinji in rada razveseljujem svoje brbončice in predvsem svoje bližnje z dobrimi, doma pripravljenimi stvarmi. Zato bom vesela vaših komentarjev, izboljšav in različic.

Še originalna fotografija iz recepta, da ne zgledajo tortice kot bi bile pokakane. :oops:

[caption id="attachment_4258" align="aligncenter" width="300"] foto: Giada e Sara[/caption]