Izzivi, ko klasiko spreobrneš v nekaj novega, so vedno rahlo zagamani. Ja, zagamani. Ker klasika je prva misel, in potem se miselni proces ustavi in noče dalje. In da te postavijo pred dejstvo, da klasike ne narediti, ampak raje nekaj novega, drugačnega, potem je zagamana taprava beseda. V takih primerih Bormašince stečemo v eno kuhinjo in naredimo to zagamano reč skupaj. Pa če tudi na nedeljo. In potem jo tudi pojemo. Logično.
Včeraj so Tinine rolice s šunko in hrenom ugledale luč internetnega sveta in zadišale še do vas, danes vam dodajamo še omako. Domačo majonezo. Vsekakor je, mislim, da se večina strinja, majoneza ena najbolj stereotipno osovraženih omak. Predpostavka, koliko je notri kemije in mastnih reči, pa barvil in soli, bo tu gladko pogrnila. Končno sem uspela videti na svoje oči, da majoneza vsebuje natanko 5 sestavin. Rumenjak, vodo, olje, gorčico, sol. Ničesar v prevelikih količinah. Vmes poseže navaden mikser za stepanje smetane, traja dobri dve minuti (če štejemo še pomivanje posode) in domača majoneza je tu. In okus je precej podoben tisti trgovinski. Tako enostavno jo je narediti, da je ne kupim več.
Takole gre. Količina je opisana na oko, ker olje vlivaš, dokler ni majoneza prave, rumenkaste barve.
V visoko plastično posodo damo rumenjak. Dodamo malo navadnega olja, solimo in začnemo stepati. Potem počasi v curku dolivamo olje. Res počasi. Moramo videti, da se majoneza gosti in pravilno stepa.
Proti koncu se bo majoneza zelo gostila, dodamo ji tri ali štiri žlice vode in postala bo svilnata, taka, kot mora biti. Dodamo še četrt žličke gorčice, zmešamo z žlico in poskusimo. Po potrebi dosolimo ali dodamo gorčico.
V drugi posodi na mali ribežen naribamo za žličko hrena, ga nasesekljamo in dodamo majonezi. Dobro vmešamo in ponudimo ob še rahlo toplih rolicah s šunko. (Hrena lahko seveda dodate še več, vendar pazite, saj se sveži hren v majonezi kasneje še okrepi.)
Dober velikonočni tek!
Ni komentarjev:
Objavite komentar